Sodelavka mi je rekla, da sem zadnje čase nekoliko razdražena in da če je kaj narobe. Prav tako je opazila moje ogromne podočnjake, ki sem si jih nekaj časa trudila zakrivati, dokler, me pač ni postalo vseeno še za tole malenkost, saj mi je postala že toliko vsakdanja in izrazita, da mi tudi puder ni mogel kaj več pomagati.
Tako sem ji priznala, da se res ne spomnim, kdaj sem se nazadnje naspala, saj nikakor se ne morem naspat. Da ko pridem iz službe, me zmanjka na kavču, čez noč pa se neprestano prevračam in prestavljam, saj sumim, da je kriva stara vzmetnica. Tako mi postavila preprosto vprašanje, ki me je kar pretreslo, saj sem se v istem hipu, tudi sama vprašala in si zastavila isto vprašanje. Vprašanje se je glasilo: »Zakaj ne greš kupit nove, saj je vzmetnica?« No, seveda sem bila toliko utrujena, da sem si vedno želela iti čimprej domov in sem bila toliko utrujena da mi ni bilo ravno za razmišljat, kaj vse v življenju bi si še mogla spremenit, a vendar, sem se odločila, da bom vseeno za vikend, se probala kolikor toliko naspati in morda bi lahko res šla po novo vzmetnico.
Za nakup nove vzmetnice pa moreš bit naspan. Vsaj tako pravijo. Saj ko je telo spočito, lahko najboljše presodi, katera vzmetnica je idealna za tvoje telo. Zato sem bila po tihem zelo hvaležna delavcem, ki so delali ob sobotah, da sem lahko šla probavat vzmetnice, čeprav sem sama zelo vesela, da se moj delavnik začne ob ponedeljkih in konča ob petkih. Tudi ta del preizkušanja me je zelo utrudil, saj sem šla kar v tri različne trgovine, a res sem bila vesela, ker sem na koncu le našla tisto pravo vzmetnico ki se mi je popolnoma prilegala.
Sedaj sem morale še počakati, da mi jo bodo dostavili na dom.…