Moja prijateljica je bila že od osnovne šole naprej, ko so začele vsem puncam rasti prsi, zelo nesrečna s svojim ploščatim izgledom. Vedno si je želela, da bi ji operacija prsi pomagala do bolj polnega izgleda v njenem nedrčku. V srednji šoli, ko še kar ni bilo nič, smo se punce večkrat spraševale do kdaj nam sploh lahko rastejo prsi in kdaj se operacija prsi lahko naredi čim prej. Pozanimale smo se na več področjih in nekako prišle do zaključka, da prsi rastejo dam do nekje dvajsetega leta oziroma naj bi se rast zaključila nekje pet let po prvi menstruaciji.
Tudi njeni starši so vedeli za njeno zgodbo, kako bi operacija prsi rešila njeno zadrego. Prav tako njeni stari starši in prijatelji, o tem je rada govorila zelo odprto. V bistvu se so kar veliko pogovarjali o tem, odšli so celo do terapevta in se posvetovali ali je za razvoj samozavesti res primerno, da svoji deklici pomagajo pri povečanju prsi in je operacija prsi prava izbira. Sedaj je sicer bila že polnoletna in bi lahko to naredila sama, vendar je želela svojim staršem pojasniti, da operacija prsi in s tem posledično izboljšanje samopodobe pripomore k bolj uspešnemu življenju. Sama ne vem, če bi zmogla toliko odprtega pogovora o tej temi, vsi smo jo res občudovali.
In na njeno veliko zadovoljstvo so ji starši za enaindvajseti rojstni dan dovolili in omogočili, da je operacija prsi njen naslednji poseg. Ne morete verjeti koliko solz, smeha, zadovoljstva, sreče in vzhičenja je bilo ta dan na zabavi, ko sta ji starša predala bon za operacijo. Vsi smo govorili o tem in se hecali, da bo po novem imela velike stroške z nedrčki. Kmalu je bila naročena na prvi pregled in še kar nekaj za tem, nato pa je končno prišel dan, ko je potekala operacija prsi in to je bil, ko je večkrat kasneje poudarila, za njo najsrečnejši dan v življenju.…