Sodelavci in odnosi z njimi

Na vsakem delavnem mestu se srečujemo z ljudmi z katerimi bomo delali. Z nekaterimi imamo zelo dobre odnese z nekaterimi pa ne.

Pomembno je, da ohranjamo mir na delavnem mestu in preprečujemo, da bi prišlo do kakršnihkoli sporom. To zelo slabo vpliva na naše nadaljnjo delo in za samo dinamiko v delavnem prostoru.

Sodelavci so ljudje, ki jih srečujemo v službi in z njimi ne rabimo nobenih prijateljskih odnosov izven službe. Če se z osebo res razumemo po navadi izkoristimo čas tudi izven službe, da malce poklepetamo. So pa sodelavci s katerimi nikakor ne pridemo na neko skupno točko in z njimi znamo imeti razne probleme, zato se takih oseb izogibamo izven delovnega časa.

Izven delavnega časa ne rabimo ustvarjati nobenih nepotrebnih sporov, saj to lahko posledično vpliva v službi.

Sodelavci in odnosi z njimi

Sodelavce moramo sprejeti ne glede na kaj. Z njimi delamo in temo ne moramo nasprotovati. Zato je dobro, da že na začetku začnemo na pozitivni strani in ohranjamo kar se le da dobre odnose. Če sta dva sodelavca skregana lahko pride tudi do problemov v podjetju, saj ta dva sodelavca posledično nimata dobre komunikacije ali pa se zdaj že prepirata glede vsega.

Zato je dobro da se sodelavcev s katerimi res nimamo dobrih odnosov izogibamo izven delovnega časa, razen če je naš namen, da odnos popravimo. V tem primeru osebo povabimo na pijačo ali kaj podobnega, se ji naprej opravičimo iz naše strani ter počakamo, morda dobimo tudi mi opravičilo nazaj. Če pa opravičila ne dobimo nazaj, bodite boljša oseba in se umaknite. Svoje delo ste opravili, opravičili ste se in imate čisto vest. To je zdaj na njih da popravijo napako ali pa še naprej zganjajo nepotrebne probleme. V naslednji situacije v službi, če bo kaj narobe veste, da niste vi krivi in še enkrat imate čisto vest.

Poskušamo imeti čim boljše odnose s sodelavci, saj s tem je prihajanje na delo veliko lažje. Je pa tudi res, da so dejansko odnosi v mnogo podjetjih zelo dobri in se malo ljudi srečuje s temi problemi.…

Delovna obutev v moji službi so bili čevlji z visoko peto

Še danes se spominjam svojega prvega razgovora za delo. Prišla sem kot skromno dekle, sramežljiva. Vendar mi je uspelo. Izmed vseh so izbrali mene. Dobila sem urnik uvajanja in že prvi dan, so mi povedali, da je obvezna določena delovna obutev. Takoj sem vedela, da bodo to pete. In res je bilo tako. Tukaj pa je nastal problem, ker jaz nisem nikoli nosila pet. Ne samo da nisem znala hoditi v njih, morala sem si za prvi delovni dan čevlje s peto kupiti.

Moj prvi delovni dan in delovna obutev v peti je bil najslabši dan, ki ga nisem imela že dolgo. V službo sem še prišla v nizkih čevljih in se tam preobula. Na začetku je ta delovna obutev izpadla lepo, tudi moja hoja je bila elegantna in lepa. Več ur, ko je preteklo, bolj sem imela boleče noge in težek korak. Na koncu so me noge tako pekle, da sem komaj delala. Ko mi je nekdo nekaj rekel, ga niti poslušati nisem mogla več. Tako me je obvezna delovna obutev prav morila. Zaradi nje sem skorajobupala. 

Ko pa je minil cel teden dela, sem se počasi navadila. Vedno bolj samozavestna sem bila in moja nova delovna obutev je že imela nizko peto. Nihče mi ni rekel, kako visoka naj bo peta, tako da sem delala z nižjo peto in me noge niso več pekle. Seveda so se tudi navadile. Včasih sem premišljevala, ali je ta delovna obutev sploh pomembna, ali bi bile lahko obute, kakor bi želele. Verjetno je bila določena delovna obutev ravno zaradi tega, ker so danes popularne superge in bi tako dekleta in ženske v službo prihajale v supergah. Na ta način jih razumem, da je določen kodeks oblačenja in da tukaj ne spadajo zraven superge, zato je bila potrebna elegantna delovna obutev, kar je tudi prav.