Če bi mi nekdo nekaj let nazaj omenil izraz EAM, iskreno sploh ne bi vedel, o čem govori. Takšne stvari so se mi vedno zdele precej oddaljene od mojega vsakdana, bolj namenjene velikim podjetjem in ljudem, ki se ukvarjajo izključno z organizacijo sistemov in podatkov. Sam sem bil vedno bolj usmerjen v praktično delo, kjer sem mislil, da je dovolj, če stvari pač delujejo. Šele kasneje pa sem videl, da ni vedno tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Ko sem se začel bolj vključevati v organizacijo dela in opreme v podjetju, sem prvič naletel na ta izraz in začel razmišljati, kaj to sploh pomeni v praksi.
Sprva sem imel občutek, da gre samo za še en zapleten sistem, ki prinese več dela kot koristi. Vendar ko sem začel poslušati sodelavce, ki so s tem že imeli izkušnje, sem počasi razumel, da EAM v resnici pomaga pri precej osnovnih stvareh. Gre za to, da imaš nadzor nad opremo, vzdrževanjem in celotnim življenjskim ciklom naprav, kar pa je nekaj, o čemer prej sploh nisem razmišljal. Velikokrat smo namreč izgubljali čas, ker nismo vedeli, kdaj je bila kakšna naprava nazadnje servisirana ali kdaj bo potrebna menjava določenih delov. Ko smo začeli uporabljati EAM, so se te stvari kar naenkrat začele urejati same od sebe, saj je bil celoten pregled nad opremo veliko bolj jasen.
Danes lahko rečem, da na EAM gledam čisto drugače kot na začetku. Prej se mi je zdelo, da gre za nepotrebno kompliciranje, zdaj pa vidim, da brez takšnega sistema hitro pride do zmede in nepotrebnih stroškov. Najbolj me je presenetilo to, koliko časa lahko prihraniš, ko imaš stvari enkrat dobro organizirane. Poleg tega pa se zmanjša tudi stres, saj veš, da imaš vse pod nadzorom. Zato danes razumem, da EAM ni namenjen samo velikim podjetjem, ampak je lahko koristen povsod, kjer je pomembno, da stvari delujejo zanesljivo in brez nepotrebnih prekinitev.