Ta dan me je nekaj vleklo, da grem na sprehod po marini. Še sama ni sem vedela zakaj, bilo je res lepo vreme, a še nikoli se nisem šla sprehajat po marini. Ko sem hodila po pomolu sem videla prelepo Brig plovilo in se pri njemu malo ustavila, na kar je prišel ven možakar, bilo mi je kar malo nerodno, ker sem ravno tam stala, tako da sem se hotela umakniti, potem pa videla, da je to moja simpatija iz študijskih let. Nisem mogla verjeti, da ima Brig plovilo in da je res on. On pa je bil presenečen, da po tolikih letih vidi mene.
Oba sva se temu pošteno nasmejala, povabil me je na Brig plovilo in mi skuhal kavico. Malo mi je bilo neprijetno, ker nisem vedela, kakšno življenje živi sedaj in kar pričakovala sem, da bo prišla iz kabine mogoče žena, potem pa, ko mi je povedal, da je že pol leta samski, ker ga je punca zapustila, sem se šele sprostila. Bila sem presenečena, da nima punce, nima otrok. Ko mi je povedal svoje sanje, je rekel, da bo sedaj spet živel na obali in da ima to Brig plovilo, ki mu prinaša srečo in zadovoljstvo. Kako sem bila vesela, da sem ga srečala, seveda nisem mogla mimo tega, da mi je bil vedno lep, kar malo sem bila zaljubljena v njega, a v življenju sva šla vsak svojo pot, sedaj pa naju je usoda ponovno povezala. Klepetala sva tri ure, ker se meni ni kamor mudilo in tudi njemu ne. Ko sem se pripravljala, da zapustim Brig plovilo, pa je rekel, če bi šla eno vožnjo z njim, sedaj ko se je naredil tako lep dan.
Enkrat v življenju sem ga že zavrnila, usoda je želela, da se spet srečava, zato sem se odločila, da preživim ta dan z njim in Brig plovilo naju je zapeljalo po valovih.…