Mož se večkrat spomni na zgodbo, kako so kot mulci, že malo večji, saj so šli že sami, odšli na morje na Hrvaško. Ati mu je posodil žar, ker so se zmenili, da bodo vsak dan kaj spekli, niso pa vedeli, kaj vse jih bo čakalo v apartmaju.
Prav na smeh mi gre, ko se spomnim tega njihovega pripovedovanja. Bila je skupina petih fantov, ki so prvič šli skupaj na moje. Poleg vse krame, ki so jo vozili s seboj, so imeli tudi žar, tak majhen, za prvo silo, a zadosti veliko, da so si lahko kaj spekli. Ko so prispeli na cilj, so stvari lepo razpakirali in si malo ogledali okolico in apartma.
Ugotovili so, da je tudi apartma opremljen z žarom, ampak to, kar jih je čakalo, je bilo, saj ne vem, niso znali povedati. Veseli so bili, da so žar prinesli s seboj. Ta žar, ki jih je čakal tam, je bil tako zanemarjen in nagnusen, da se ga po moje že nekaj let ni nihče dotaknil. Smeti so se samo še bolj nabirale na njem in iz leta v leto je bil verjetno videti slabše. Ne vem, kako da lastniki konec sezone niso mogli žar malo očistiti. Če so že videli, da je nekdo pustil zapacanega, pa bi za njimi pač počistili. Taka škoda, da ima apartma žar, ki ga ne uporabljajo in samo propada.
Dečki so se razpakirali in postavili svoj žar na primerno mesto. Nekaj hrane so že prinesli s seboj, saj je vsakemu kaj dobrega za na pot dala mama. Imeli so tudi nekaj mesa in zelenjave za žar, zato so se odločili, da ga kar usposobijo in naredijo kosilo. Tako ali tako, so prišli na morje uživat in se bodo zabavali pozno v noč, zato ni bilo tako pomembno, kdaj bo kosilo in kdaj se bodo šli namočit v prijetno toplo in slano morje. …