Faks je zelo velik skok v neznano po srednji šoli. V srednji šoli je dijakom skoraj da vse položeno na mize, na faksu pa je malce drugače. Na faksu se mora študent sam organizirati. Vedeti mora kdaj se mora začeti učiti za izpite. Pogledati mora kdaj sploh ima izpite. Vse je na študentu samem, če zamudi izpit si je sam kriv. Ko gre čez vsa tri leta študija uspešno, potem pa sledi diplomska naloga. Tako kot matura, je tudi faks potrebno nekako zaključiti. Zaključi se ga z neko zelo zelo dolgo seminarsko nalogo. Diplomska naloga je zaključni izpit za študente. Pišejo jo toliko časa kolikor faks dovoljuje. Lahko je tri mesece, lahko pa tudi šest. Študent si po končanih izpitih ali pa na sredini semestra izbere mentorja in pa temo o kateri želi pisati. Mentor mu poda navodila in pravila, ki jih mora študent upoštevati.
Diplomska naloga se pričen s pisanjem dispozicije. V dispoziciji se na kratko napiše, o čem se bo pisalo, kakšni so cilji diplomske naloge in pa najpomembnejše so hipoteze, ki jih s diplomsko nalogo študenti potrjujejo in zavračajo. To se potem po potrditvi mentorja, pošlje na pregled komisiji. Ko komisija to potrdi, ima študent neko določeno obdobje, ki mu pripada za pisanje diplomske naloge. V diplomski nalogi je potrebno imeti tudi nek intervju ali raziskavo. Ko je vse napisano, se da mentorju diplomsko nalogo v vpogled in ko da mentor zeleno luč, je potrebno dati diplomsko nalogo v pogled lektorju in v pogled faksu. Po vseh teh pregledih in potrditvah je diplomska naloga pripravljena na vezanje. Veže se jo seveda v trdi platnici. Ko je vezana, se jo pošlje na faks ali pa jo študent osebno prinese tja, skupaj s prijavo na utri zagovor diplome. Po oddani diplomski nalogi, se študent pridno pripravlja na ustni zagovor diplomske naloge. Pripravi neko prezentacijo in tekst, v katerem na hitro preleti celotno diplomsko nalogo.
Ko konča s ustnim zagovorom, mu komisija diplomsko nalogo oceni in študent je uspešno zaključil svoje študijsko obdobje.…