Zelo nerada prebiram teme, ki me spravijo v žalost ali slabo voljo, včasih pa tudi to naredim, ker me enostavno kakšna tema najde, tako sem tokrat prebrala članek, kako je kemoterapija vplivala na eno mamico, ki ima štiri otroke, jaz sem ostala brez besed. Takrat, ko preberem te težke zgodbe, si vedno rečem, kako sem lahko hvaležna za svoje zdravje in kako prav bi bilo, da bi za svoje telo skrbela zdravo z gibanjem in z zdravo prehrano.
Najbolj mi je od vsega članka ostalo v spominu, ko je rekla, naj se izogibamo sladkorja in predelane hrane in naj se vsak dan uredimo in oblečemo lepo, da se bomo v svoji koži počutili, kar se da najlepše. To sem si resnično zapomnila.
Jaz si niti za sekundo ne morem predstavljati, kaj da človek skozi, ko ga doleti kemoterapija, kako sploh to preživeti, kako imaš lahko lepe in pozitivne misli, ko pa vsi vemo, kaj pomeni kemoterapija in kako si lahko zaskrbljen glede svojega zdravja. Že sam izvid, da si bolan moraš sprejeti, potem pa še kemoterapija, ki na vsakem pusti posledice, ki ne veš kaj to sploh je, zavedaš pa se da te čaka grozno obdobje. Ne vem, ne morem govoriti o tem, ker si niti ne upam, ker niti nič ne vem, kemoterapija je zame samo grozna beseda, ki je niti slišati nočem, kaj šele da bi prebirala o njej.
Ta ženska je zmogla vse, bila pozitivna, se vsak dan uredila, mene je članek spravil v jok, kako ti lahko bolezen in kemoterapija spremeni življenje, vse kar sem od tega odnesla, je bilo to, da smo res razvajeni, ko jamramo za majhne bolečine, ker to je brez veze, že samo če slišim besedo kemoterapija, se premenim, če sem slučajno zapadla v slabo voljo in takoj postanem boljše volje.