Paradontoza je pogosta bolezen obzobnih tkiv, ki je po navadi posledica pogostega vnetja dlesni zaradi nabiranja zobnega kamna in bakterijskih okužb. S to vrsto bolezni se ukvarja paradontologija, ki zdravi bolezni dlesni. Z zdravljenjem obzobnih tkiv in vnetih dlesni ohranja obzobne opore ter preprečuje odmikanje dlesni od zob.
V primeru, da paradontoza ni zdravljena, pride do majavosti zob zaradi odstopanja dlesni, saj zobje nimajo več opore. Posledično prihaja do razgradnje kosti in izgube zob. Znaki, da gre za morebitno paradontozo, so pogosto krvavenje dlesni ob ščetkanju zob; velikokrat se opazi tudi slab zadah. Če opazujemo dlesni, so pogosto rdeče in otekle, med zobmi nastajajo prostori in dlesen se odmika od zob. Veliko zobozdravnikov se odloči za specializacijo iz paradontologije, saj menijo, da je paradontologija tista veja zobozdravstva, pri kateri lahko z njenim poznavanjem preprečijo veliko bolezni zob in dlesni. S pravočasnim prepoznavanjem bolezni zob in obzobnih tkiv se lahko prepreči veliko kasnejših zapletov pri zdravljenju zob. Paradontologi redno odstranjujejo zobni kamen, kar v začetni fazi ohranja zobno tkivo zdravo in preprečuje vnetja. Sledi redno profesionalno čiščenje in poliranje zob. Paradontolog daje tudi navodila in nasvete za redno in pravilno ustno higieno. Ob zaznavanju, da gre za paradontozo, se redno merijo tudi globine obzobnih žepkov. Če je bolezen že napredovala, lahko pomaga še globinsko zdravljenje in čiščenje zobnih korenin. Nadaljnji ukrepi, s katerimi se ukvarja paradontologija, pa so kirurški posegi, pri katerih gre za regeneracijo kosti in izvajanje presaditev dlesni. Sem sodijo tudi estetski posegi, ki izboljšujejo videz dlesni. Obstajajo pa tudi ugotovitve, da je paradontoza lahko povezana s splošnim zdravjem osebe. Na njen razvoj lahko vplivajo še druge bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen tipa 2 ter bolezni srca in ožilja.
Z zgodnjim odkrivanjem znakov paradontoze lahko z dobrim zdravljenjem preprečimo napredovanje bolezni, zato so potrebni redni obiski pri zobozdravniku in kasneje tudi pri paradontologu, če se odkrijejo znaki vnetnih in krvavečih dlesni.