Tako zelo sem bila vesela, ko sem imela novi prenosni računalnik, ker mi stari ni več ustrezal. Ker moje delo poteka tudi od doma, sem se odločila, da si bom naredila prav delovno sobo, da bom lahko v miru delala svoje službene stvari. Vse je šlo po planih, dokler nisem vzela v roke svojega novega računalnika, da ga prestavim in mi je zdrsnil iz rok. Ja, padel je na tla. Kako sem upala, da se ni nič zgodilo in da ga bom lahko prižgala. Pa na žalost ni bilo tako. Na žalost se moj računalnik ni več prižgal, jaz pa sem ravno imela plane, da bom ta teden naredila vse potrebno. Nič drugega mi ni preostalo, kot da kličem računalniški servis, če lahko prinesem svoj računalnik.
Naslednji dan sem nesla svoj prenosnik in naprej doma delala na starem računalniku. Še dobro, da ga nisem prodala, ker sem imela kupca zanj. Tako sem imela doma saj stari prenosnik, da sem lahko naredila nujne stvari. Očitala sem si, kako sem bila lahko tako nerodna. Vsak dan sem čakala, da me računalniški servis pokliče in da mi povedo, da je prenosnik popravljen. Seveda sem si želela slišati tudi, da ni bilo nič tako zelo narobe. Po nekaj dnevih sem dobila klic, da lahko pridem po prenosnik. Ker so mi že prej povedali, da bo trajalo dlje, če je napaka težja, sem sklepala, da je napaka bila majhna. Bila je majhna in težavo so rešili takoj.
Sedaj bom bolj pazljiva in ne bom več imela več stvari v roki, ko bom držala prenosnik. Morala sem ga samo prinesti v delovno sobo in položiti na mizo. Tako in tako ga ne bom več prestavljala, ker bom delala na njemu samo iz delovne sobe. To je bila moja šola. Morala sem plačati za računalniški servis, ker sem bila kriva sama. Sedaj pa bom bolj pozorna na to, ko bom premikala svoj računalnik, še dobro, da je računalniški servis tako hitro poklical.
