Čez poletje sem vsak dan hodila v službo s kolesom. Ko sem se vračala domov, je bilo sonce že visoko in nosila sem sončna očala. Kmalu sem opazila, da s temi očali ne bo šlo dolgo časa.
Ob straneh mi je pihalo v oči in bila sem vsa solzna, zato sem tudi slabše videla. Za nameček pa mi niso trdno stale na obrazu in so mi drsele po nosu. Nekega dne sem se odločila, da si bom kupila kar športna očala, saj sem menila, da bodo bolje prilagojena mojemu kolesarjenju, ter se odpravila v športno trgovino. Trgovca sem vprašala, ali imajo kakšna posebna očala za kolo. Pokazal mi je več tipov očal, ki so bila primerna za različne športe in tudi za kolesarjenje. Pomerjala sem jih in ugotovila, da mi ne sedejo vsa dobro na nos. Opazila sem razliko med športnimi in navadnimi sončnimi očali: športna so bila izdelana iz lahkih, odpornih materialov, njihova oblika je preprečevala zdrs pri potenju, leče so imele UV zaščito, veliko med njimi je bilo polariziranih za boljši kontrast, nekatera pa so omogočala tudi hitro menjavo leč glede na svetlobo. Trgovec mi je povedal tudi, da športna očala zmanjšujejo tveganje za poškodbe oči zaradi vetra, prahu in insektov. Izbirala sem med tremi modeli in se težko odločila, a po ponovnem preizkusu sem končno izbrala par, ki se mi je najbolje prilegal.
V naslednjih dneh sem takoj opazila razliko med očali, ki sem jih imela prej, in temi novimi. Vid je bil bolj jasen, kontrasti so izboljšali preglednost ceste, gumirani nosniki pa so poskrbeli, da so med vožnjo športna očala ostala izjemno stabilna. Vetra ob straneh pri očeh skoraj ni bilo več. Po nekaj dneh sem opazila tudi, da moje oči niso več tako utrujene. Zdaj sem se jih tako navadila, da ne grem nikamor brez njih – tudi kadar nisem na kolesu.