Sladkorna bolezen in zapleti, ki jih lahko povzroča

Sladkorna bolezen je nasploh lahko zelo velik problem. Moški, ki zbolijo za to vrsto bolezni pri štiridesetih letih, imajo namreč kar 11,6 leta krajšo življenjsko dobo, ženske pa kar 14,3 leta. Pri sladkornih bolnikih trajno povečanje vrednosti krvnega sladkorja sčasoma poškodujejo žile, še posebej v ledvicah, očeh ter živčevju. To lahko privede celo do slepote, poškodbe živcev, ledvične odpovedi, motnje prekrvavitve udov.

Pri sladkornih bolnikih se življenjska doba skrajša zlasti zaradi bolezni srca in ožilja. Dokazano je, da so tovrstne bolezni pri sladkornih bolnikih tudi do 4-krat pogostejše v primerjavi s tistimi osebami, ki nimajo sladkorne bolezni.

 

Sladkorna bolezen žile postara tudi do 15 let

Pri sladkornih bolnikih se bolezni srca in ožilja pojavljajo v zgodnejših letih in precej pogosteje v primerjavi z ostalo populacijo. Še posebej izrazite so pri tistih bolnikih, pri katerih se zaradi sladkorne razvije ledvična okvara.

Eden od zapletov, ki ga lahko prinaša sladkorna bolezen, je na primer mikrovaskularni zaplet. To je diabetična okvara oči in ledvic. Gre za posledico bolezenskih sprememb na drobnih žilah. Prav tako so možni tudi makrovaskularni zapleti. Ti pa nastanejo zaradi aterosklerotične prizadetosti arterij.

 

Povečana vrednost krvnih maščob

Prav tako sladkorna bolezen lahko privede tudi do povečane vrednosti krvnih maščob. Dejstvo je, da k hitrejšemu napredovanju ateroskleroze pri sladkornih bolnikih tipa 2 poleg povečanih vrednosti krvnega sladkorja pripomore še slabša občutljivost tkiv za učinke inzulina.

Pri takšnih bolnikih se sočasno pojavljajo tudi drugi dejavniki, ki povzročajo kopičenje maščob v žilah. To so zvišan krvni tlak, čezmerna telesna teža oziroma debelost, spremembe v krvnih maščobah.

Lahko torej rečemo, da sladkorna bolezen tipa 2 v naše življenje prinaša vrsto težav,  s katerimi se ni tako lahko soočati. Tudi zato je še posebej pomembno, da smo pozorni na vse znake, ki kažejo na sladkorno bolezen in se čim prej odpravimo k zdravniku.

Ali je trda voda škodljiva zdravju ali pa morda celo ugodna za zdravje?

Ste se kdaj spraševali in morda celo raziskovali, kakšen vpliv ima trda voda na naš življenjski slog v uživanju in tudi v uporabi? Nekateri trdijo, da je trda voda škodljiva za zdravje ter da bi bilo zaradi boljše varnosti takšno vodo potrebno mehčati preko filtrov, spet drugi zatrjujejo, da je v resnici takšna voda bolj zdrava za tiste, ki jo uživajo. Voda podtalnic je običajno zelo trda voda, saj so bile v stiku s poroznimi kamninami, ki vsebujejo nahajališča mineralov, medtem ko je voda iz ledenikov ali voda, ki teče skozi magmatske kamnine veliko mehkejša.

Kljub temu, da takšna voda lahko ovira delovanje mil in detergentov ter povzroči usedline v ceveh, pa lahko takšna voda pozitivno vpliva na zdravje človeka. Obstajajo študije, ki so pokazale, da ima trda voda zaščitni učinek saj nas lahko zaščiti pred različnimi bolezni prebavil ter drugih boleznih tako pri odraslih kakor tudi pri otrocih. Prav saj so nekatere študije tudi pokazale, da lahko pitje trde vode izboljša lažja bolezenska stanja ali pa ne vpliva na bolezenska stanja, ki ne nastajajo v povezavi s pomanjkanjem ali povečanjem vnosa mineralov v telo. V resnici je trda voda sicer težka za aparate in cevi, za telo pa niti ne in lahko dejansko sodeluje pri priporočenem dnevnem vnosu kalcija in magnezija. Edino v primeru, ko bi trda voda imela preseženo topnost mineralnih soli, bi bila za pitje neprijetna, saj bi bila motnega videza in bi imela smešen okus. Kljub temu pa ne bi bila škodljiva za zdravje.

Tako, da se lahko, ko boste v prihodnje slišali nekoga, ki vas bo prepričeval, da trda voda ni najboljša za zdravje, mirno strinjate, da je nadležna za naprave, za zdravje pa v resnici niti ni škodljiva, temveč celo priporočljiva. V kolikor pa vseeno rajši pijete mehkejšo vodo, pa seveda lahko poljubno vašo vodo omehčate z različnimi filtri za mehčanje vode.…

Ko nastanejo prelepe in spominske foto knjige

Sama sem si vedno želela, da bi imela doma foto knjige, kajti naše slike so se zgubljale po računalnikih in tako nikoli nismo imeli urejenih. Prišlo pa je leto, ko mi je najlepše darilo kupil moj mož. Namreč prišel je s škatlo, v kateri so bile foto knjige in vse naše slike.

Najprej, ko sem to zagledala, nisem mogla verjeti, da mu je to uspelo. Ko sem ga vprašala, kdaj ej vse to uredil, pa mi je priznal, da je to delal kar nekaj noči, da je vse slike uredil po dogodkih, ker smo imeli res zmešnjavo.

Že nekaj časa nazaj je premišljeval, o čem jaz največ govorim in tako slišal, da sem se večkrat pritoževala nas slikami. Sprva se mu je to zdelo malo čudno, da mi da takšno darilo za rojstni dan, po drugi strani pa je vedel, da me bo osrečil, ker sem res bila žalostna, da smo imeli vse slike pomešane.

Od sedaj naprej ne bo težko, ker bomo slike urejali sprosti, tako bo vsako leto nova foto knjiga spominov, kar pa je najlepše. 

Spomini so lahko tako lepi, če jih lahko obujaš in foto knjige so pravi naslov, da imate spomine urejene. Nič več albumov, domačih nalepljenih slik, enostavno pridejo prav foto knjige, ker imaš tako najbolj vse slike urejene. 

Lepo je videti sedaj našo polico, na kateri so foto knjige po letih, tako si vzamemo čas, ko je deževen dan, da prelistano foto knjige in uživamo, ko obujamo, kako smo se kje imeli in kaj vse smo doživeli.

Kako lepo je imeti foto knjige, se šele zavedaš, ko imaš vse slike po njihovi zaslugi urejene. Saj je potrebno plačati foto knjige, ampak nazaj dobiš urejene slike, za kar si pogosto ne vzamemo časa, tako to naredijo za nas drugi. 

Letos je moja zemlja za vrt bila dobro pripravljena

Le zakaj sem toliko let delala in sadila na slabi zemlji? To se sprašujem letos, ker je moja zemlja za vrt letos končno dobra in vidim, kako je bolj enostavno delati na njej. Vsako leto sem se tako trudila, da sem kaj posadila, kaj šele posejala, ker je zemlja za vrt bila tako slaba.

Nihče mi ni pomagal, moj mož na vrt sploh ne pride, tako kot ženska nisem mogla pripraviti dobre zemlje. Potem pa sem se enkrat potožila v službi in en sodelavec mi je povedal, da mi lahko on vse to uredi. Seveda sem bila skeptična, ker sem imela doma moža. Po drugi strani pa sem si mislila, da se že kar nekaj let trudim sama in bi mi on lahko pomagal. Tako sem sodelavca prosila za pomoč. 

Ko je prišel pogledat, kakšna je moja zemlja za vrt, je videl, da je res slaba. Takoj mi je predlagal, kje bi lahko kupila kvalitetno zemljo za vrt, ker iz te zemlje ne bom nikoli dobila dobre in mehke zemlje. Potrebovala sem, da mi dobro, mehko zemljo pripeljejo. 

Prvič sem videla, kako pomembna je zemlja za vrt in kako iz ene zemlje ne moreš nikoli narediti tako dobre, če nimaš prave podlage. On mi je uredil vse. Zmenil se je za dobro zemljo, da mi jo pripeljejo in ko so mi jo pripeljali je prišle in vrt uredil tako kot treba. To pa je bila dobra zemlja za vrt, prav nič podobna moji prejšnji zemlji. Komaj sem čakala, da začnem saditi. Kako lepo je bilo saditi, ker je bila zemlja za vrt mehka in prav nič trda in grudasta. 

Moj mož ni bil sicer zadovoljen, da mi vrt ureja drug moški, ampak je imel čas in ni čisto nič naredil, da bi moja zemlja za vrt bila dobra in da bi jaz lahko z veseljem sadila. 

Spomini na piknik z žar ploščo

Mož se večkrat spomni na zgodbo, kako so kot mulci, že malo večji, saj so šli že sami, odšli na morje na Hrvaško. Ati mu je posodil žar, ker so se zmenili, da bodo vsak dan kaj spekli, niso pa vedeli, kaj vse jih bo čakalo v apartmaju.

Prav na smeh mi gre, ko se spomnim tega njihovega pripovedovanja. Bila je skupina petih fantov, ki so prvič šli skupaj na moje. Poleg vse krame, ki so jo vozili s seboj, so imeli tudi žar, tak majhen, za prvo silo, a zadosti veliko, da so si lahko kaj spekli. Ko so prispeli na cilj, so stvari lepo razpakirali in si malo ogledali okolico in apartma. 

Ugotovili so, da je tudi apartma opremljen z žarom, ampak to, kar jih je čakalo, je bilo, saj ne vem, niso znali povedati. Veseli so bili, da so žar prinesli s seboj. Ta žar, ki jih je čakal tam, je bil tako zanemarjen in nagnusen, da se ga po moje že nekaj let ni nihče dotaknil. Smeti so se samo še bolj nabirale na njem in iz leta v leto je bil verjetno videti slabše. Ne vem, kako da lastniki konec sezone niso mogli žar malo očistiti. Če so že videli, da je nekdo pustil zapacanega, pa bi za njimi pač počistili. Taka škoda, da ima apartma žar, ki ga ne uporabljajo in samo propada.

Dečki so se razpakirali in postavili svoj žar na primerno mesto. Nekaj hrane so že prinesli s seboj, saj je vsakemu kaj dobrega za na pot dala mama. Imeli so tudi nekaj mesa in zelenjave za žar, zato so se odločili, da ga kar usposobijo in naredijo kosilo. Tako ali tako, so prišli na morje uživat in se bodo zabavali pozno v noč, zato ni bilo tako pomembno, kdaj bo kosilo in kdaj se bodo šli namočit v prijetno toplo in slano morje. 

Savna pri moji sestri, ki jo uporablja le redko

Včasih bratje in sestre niso tako povezani, kot bi si želeli. Jaz imam to izkušnjo in kar nekaj let sem se boril s tem, da bi bila moja sestra bolj prijazna, a tega žal nisem doživel. Na koncu sem spoznal, da to prihaja vse od tega, da me ne spoštuje, razlog pa je bila prav njena savna, ki ji jo je naredil njen mož. 

Želel sem imeti prijazno sestro, ki jo lahko pokličem ob težavah, a sem spoznal, da moje težave in moje življenje zanjo ni pomembno. Vedno sem moral biti na razpolago samo jaz, ona pa zame nikoli.

Naredil sem črto.

 Ni bilo lahko, ker sem jo imel rad. To pa se je zgodilo, ko je bila savna še čisto nova in me je poklicala, da je to samo njena savna in da je nikoli ne smem uporabiti. Vse lepo in prav, priznam, da me je to prizadelo. Tako sem se odločil, da potegnem črto. Vedela je, kje živim in vedno, ko bo prišla k meni na obisk, bo dobrodošla, jaz pa več k njej ne grem. Vedno sem jaz hodil k njej, vedno sem jaz poslušal njene probleme in jih tudi reševal. Sedaj je čas, da se stvari obrnejo. Lahko bi rekel, da sem duhovno zrasel ali pa da končno vidim realno sliko in si ne mečem več peska v oči.

Tako to pride, ko je potreben samo še en dogodek in je vsega konec, pri nama je očitno to bila savna, pa ne rečem, da bi jaz sploh v savno hodil, samo ne bi rabila povedati na tako podel način, kot da nisem njen brat. 

Sedaj živiva vsak po svoje, nje ni k meni in jaz ne grem k njej. Kriv sem jaz, ker ne hodim k njej. Jaz sem razdrl po njen najino vez, jaz pa se zavedam, da je že dolgo bila ta vez samo enosmerna. Nič mi ni hudo, savna stoji, ona jo uporablja, jaz pa živim naprej, in če želim obiščem moderni wellness, kjer uživam na polno. 

Danes sem si dala preveriti vsa kožna znamenja

Ko tako pomislim nazaj, ne vem, ali so moji stari starši sploh kdaj govorili o svojih kožnih znamenjih, danes pa se vsak vpraša, če so njegova kožna znamenja kaj nevarna in veliko se jih odloči za pregled, tako kot sem se tudi jaz.

Nisem namreč vedela, da večja kožna znamenja še nastajajo in da je to čisto normalno. Namreč videla sem, da sem dobila kar nekaj novih in to mi ni bilo všeč. Ker nisem več tako rosno mlada in ker si kožna znamenja še nikoli nisem preverila, sem se tokrat naročila na pregled.

Vesela sem bila, da sem se tako odločila, kajti preventiva vedno šteje in pregled ni tako drag, da si ga ne bi mogla privoščiti. Že nekaj časa sem odnašala s tem pregledom, sedaj pa je čas, da to končno storim, sem rekla sama sebi, ko sem videla, da imam nova kožna znamenja, saj nikoli ne veš kakšna so, če nisi v tej stroki.

Ta dan se nisem namazala s kremo, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem. Na pregledu, so bila kožna znamenja v redu, zdravniku pa ni bilo všeč, da imam suho kožo, tako mi je začel razlagati, kako pomembno je, da poskrbimo za svojo kožo, da ni tako suha. Izpadlo je, kot da ne skrbim za svojo kožo, če ne bi skrbela, sedaj ne bi bila tukaj, sem si mislila. Potem pa je še dodal, da so kožna znamenja res pomembna, ampak je tudi pomembna vlaga za našo kožo po telesu.

Takoj, ko sem zapustila ordinacijo, sem odšla v lekarno, po najbolj vlažilno kremo, kar se jih da dobiti. Prav nerodno mi je bilo. Ne vem, zakaj je bila moja koža suha, ker se po vsakem tuširanju mažem, očitno nimam prave kreme.

Sedaj bo moja koža navlažena, kožna znamenja, pa so tudi v redu in prav nobeno ni sumljivo.…

Naučila sem si pripravljati zdrave sladice

Obožujem sladko in ne morem brez sladic. Vem, da niso zdrave, a jih imam tako rada. Večkrat sem že poskusila, da jih ne bi več jedla in mi ni uspelo. Vedela sem, da bo lažje, če jih doma enostavno nimam,tako jih nisem imela, a ko sem si zaželela pojesti sladico, sem se usedla v avto in odpeljala v trgovino. Zgodilo se je tudi že tako, da so bile trgovine zaprte, ko sem si jaz zaželela sladice, tako sem se znašla in odpeljala do bencinskega servisa.

Prišel pa je dan, ko sem ugotovila, da ne samo, da sladice niso zdrave, enostavno so mi škodovale, če sem pojedla sladice, se potem nisem dobro počutila. Tako je prišel čas, ko sem morala resno premisliti, da bom morala nehati jesti sladice. Ko sem začela premišljevati, kako bom zdržala brez sladic, sem se spomnila na zdrave sladice. Sicer meni ni težko pripravljati jedi, tako da sem si z veseljem pogledala, kako se pripravljajo zdrave sladice in ugotovila, da kar nekaj sestavim ne poznam. Ta dan sem začela živeti drugače. V trgovini sem si začela kupovati zdrave sestavine in si doma pripravljati zdrave sladice.

Vse bolj sem ugotavljala, da so zdrave sladice še kako dobre. Tako nisem več potrebovala navadnih sladkarij iz trgovine, navadila sem se na zdrave sladice. Večkrat sem si jih odnesla tudi v službo. Ko sem zdrave sladice ponudila sodelavkam, pa so tudi one uživale v njih.…

Delovna obutev v moji službi so bili čevlji z visoko peto

Še danes se spominjam svojega prvega razgovora za delo. Prišla sem kot skromno dekle, sramežljiva. Vendar mi je uspelo. Izmed vseh so izbrali mene. Dobila sem urnik uvajanja in že prvi dan, so mi povedali, da je obvezna določena delovna obutev. Takoj sem vedela, da bodo to pete. In res je bilo tako. Tukaj pa je nastal problem, ker jaz nisem nikoli nosila pet. Ne samo da nisem znala hoditi v njih, morala sem si za prvi delovni dan čevlje s peto kupiti.

Moj prvi delovni dan in delovna obutev v peti je bil najslabši dan, ki ga nisem imela že dolgo. V službo sem še prišla v nizkih čevljih in se tam preobula. Na začetku je ta delovna obutev izpadla lepo, tudi moja hoja je bila elegantna in lepa. Več ur, ko je preteklo, bolj sem imela boleče noge in težek korak. Na koncu so me noge tako pekle, da sem komaj delala. Ko mi je nekdo nekaj rekel, ga niti poslušati nisem mogla več. Tako me je obvezna delovna obutev prav morila. Zaradi nje sem skorajobupala. 

Ko pa je minil cel teden dela, sem se počasi navadila. Vedno bolj samozavestna sem bila in moja nova delovna obutev je že imela nizko peto. Nihče mi ni rekel, kako visoka naj bo peta, tako da sem delala z nižjo peto in me noge niso več pekle. Seveda so se tudi navadile. Včasih sem premišljevala, ali je ta delovna obutev sploh pomembna, ali bi bile lahko obute, kakor bi želele. Verjetno je bila določena delovna obutev ravno zaradi tega, ker so danes popularne superge in bi tako dekleta in ženske v službo prihajale v supergah. Na ta način jih razumem, da je določen kodeks oblačenja in da tukaj ne spadajo zraven superge, zato je bila potrebna elegantna delovna obutev, kar je tudi prav.

Servis mobilnih telefonov sem iskala v času korone

Prav jezna sem bila, ker se mi je telefon pokvaril ravno sedaj, ko so skoraj vse trgovine zaprte. Nisem vedela, kaj naj naredim, vseeno sem preverila, če kateri servis mobilnih telefonov dela in nisem našla nikogar. Ko je za to zvedel moj mož, mi je povedal, da je slišal, da en servis mobilnih telefonov dela po pošti. Sprva ga nisem razumela, potem pa mi je rekel, da naj telefon pošljem po pošti in oni mi ga popravijo.

Kam smo prišli, res sem pošteno jezna na to korono, ker človek danes ne more normalno živeti, sedaj pa mi ne dela telefon in sploh ne vem, ali se da popravit, koliko bo strošek in kako dolgo bom čakala na svoj telefon. Ker nisem imela izbire, sem poklicala servis mobilnih telefonov in se dogovorila kam ga naj pošljem, tako smo bili dogovorjeni, da ko ga dobijo mi javijo in predenj ga začnejo popravljati, mi javijo, kako visok bo strošek. Drugače ni šlo, če sem hotela svoj telefon nazaj, da bo spet normalno delal.

Tisti dan, ko sem ga pošiljala, se nisem prav nič dobro počutila, kakor da ga ne bom dobila več nazaj, pošte so delale normalno, vse bi moralo iti po normalni poti. In tako je tudi bilo. Javili so mi, da so telefon dobili in da strošek ne bo visok, tako sem bila boj mirna. Po dveh dneh, pa sem telefon že dobila nazaj, servis mobilnih telefonov se je res izkazal, telefon mi je popravil v kratkem času, plačala sem položnico in to je bilo to.

Sedaj ne dvomim več v servis mobilnih telefonov, če bom v času korone še potrebovala njihovo pomoč, se bom na njih z veseljem obrnila, ker so res prijazni in delajo tako kot je potrebno. Nikoli pa si ne bi mislila, da bom kdaj potrebovala servis mobilnih telefonov preko pošte.