Računalniški servis

Računalnik mi je padel na tla in potrebovala sem računalniški servis

Tako zelo sem bila vesela, ko sem imela novi prenosni računalnik, ker mi stari ni več ustrezal. Ker moje delo poteka tudi od doma, sem se odločila, da si bom naredila prav delovno sobo, da bom lahko v miru delala svoje službene stvari. Vse je šlo po planih, dokler nisem vzela v roke svojega novega računalnika, da ga prestavim in mi je zdrsnil iz rok. Ja, padel je na tla. Kako sem upala, da se ni nič zgodilo in da ga bom lahko prižgala. Pa na žalost ni bilo tako. Na žalost se moj računalnik ni več prižgal, jaz pa sem ravno imela plane, da bom ta teden naredila vse potrebno. Nič drugega mi ni preostalo, kot da kličem računalniški servis, če lahko prinesem svoj računalnik. 

Naslednji dan sem nesla svoj prenosnik in naprej doma delala na starem računalniku. Še dobro, da ga nisem prodala, ker sem imela kupca zanj. Tako sem imela doma saj stari prenosnik, da sem lahko naredila nujne stvari. Očitala sem si, kako sem bila lahko tako nerodna. Vsak dan sem čakala, da me računalniški servis pokliče in da mi povedo, da je prenosnik popravljen. Seveda sem si želela slišati tudi, da ni bilo nič tako zelo narobe. Po nekaj dnevih sem dobila klic, da lahko pridem po prenosnik. Ker so mi že prej povedali, da bo trajalo dlje, če je napaka težja, sem sklepala, da je napaka bila majhna. Bila je majhna in težavo so rešili takoj. 

Sedaj bom bolj pazljiva in ne bom več imela več stvari v roki, ko bom držala prenosnik. Morala sem ga samo prinesti v delovno sobo in položiti na mizo. Tako in tako ga ne bom več prestavljala, ker bom delala na njemu samo iz delovne sobe. To je bila moja šola. Morala sem plačati za računalniški servis, ker sem bila kriva sama. Sedaj pa bom bolj pozorna na to, ko bom premikala svoj računalnik, še dobro, da je računalniški servis tako hitro poklical. 

…

Majice

Ideja potiskane majice z napisi so se odlično obnesle za dodelitev vlog

Ideja potiskane majice z napisi so se odlično obnesle za dodelitev vlog

Za letošnji rojstni dan sem si zaželela pravo praznovanje. Zamislila sem si, da bi lahko najela en prostor kjer bi lahko skupaj nekaj pojedli in popili.

Da bi si sam dogodek naredila malce bolj zabaven sem si omislila tudi photobooth, kjer bi se lahko vsi fotografirali, hkrati pa tudi, se lahko fotografirajo tudi sami, saj ta omogoča tudi tisk fotografij, ki pa so danes zaradi digitalne dobe zelo redke. Prav tako pa sem v žlahti po sreči imela tudi animatorja, katerega sem prosila, če bi lahko mi malce pomagal pri animiranju moje rojstnodnevne zabave.

Ker sem si želela imeti zabavo samo z najbližjimi, ki nas je že tako ogromno, sem potrebovala neke zunanje, ki bi poskrbeli za hrano in pijačo. Ker sem imela bolj v milih prijatelje in bližnje znance, sem pomislila, da bi jim priskrbela tudi uniformo, saj bi se tako lahko izognila, da bi glede pijače in nove runde gnjavili nonstop mene. Tako sem si omislila majice, na katerih je pisalo »hitra postrežba« za tiste punce, ki bosta delali v šanku in skrbeli za pijačo, in pa majice za fante, na katerih pa je pisalo »hitra dostava« ki so pomagali puncam pri dostavljanju in nošenju hrane. Mislim, da je bila to odlična pogruntavščina, saj sem na samem dogodku imela vse pod kontrolo, in tudi povabljenci so vedeli na koga se morejo obrniti. Seveda nisem mogla iz svoje kože in sem na vsake toliko časa malce vrgla uč in šla malo po mizah, če vse štima. Opazila sem tudi, da so tudi gostje brez težav našli prave punce, ki so bile zadolžene za pijačo.

Zato sem bila zelo vesela, da sem v sam dogodek vključila tudi majice z napisi, saj sem do sedaj imela vedno problem, na teh večjih zabavah, ko so ljudje se kar pomešali, in so na koncu gostje celi dan samo stregli, namesto da bi se tudi oni zabavali.…

Vzmetnica

Bila je kriva vzmetnica, da sem bila tako nespečna

Bila je kriva vzmetnica, da sem bila tako nespečna

Sodelavka mi je rekla, da sem zadnje čase nekoliko razdražena in da če je kaj narobe. Prav tako je opazila moje ogromne podočnjake, ki sem si jih nekaj časa trudila zakrivati, dokler, me pač ni postalo vseeno še za tole malenkost, saj mi je postala že toliko vsakdanja in izrazita, da mi tudi puder ni mogel kaj več pomagati.

Tako sem ji priznala, da se res ne spomnim, kdaj sem se nazadnje naspala, saj nikakor se ne morem naspat. Da ko pridem iz službe, me zmanjka na kavču, čez noč pa se neprestano prevračam in prestavljam, saj sumim, da je kriva stara vzmetnica. Tako mi postavila preprosto vprašanje, ki me je kar pretreslo, saj sem se v istem hipu, tudi sama vprašala in si zastavila isto vprašanje. Vprašanje se je glasilo: »Zakaj ne greš kupit nove, saj je vzmetnica?« No, seveda sem bila toliko utrujena, da sem si vedno želela iti čimprej domov in sem bila toliko utrujena da mi ni bilo ravno za razmišljat, kaj vse v življenju bi si še mogla spremenit, a vendar, sem se odločila, da bom vseeno za vikend, se probala kolikor toliko naspati in morda bi lahko res šla po novo vzmetnico.

Za nakup nove vzmetnice pa moreš bit naspan. Vsaj tako pravijo. Saj ko je telo spočito, lahko najboljše presodi, katera vzmetnica je idealna za tvoje telo. Zato sem bila po tihem zelo hvaležna delavcem, ki so delali ob sobotah, da sem lahko šla probavat vzmetnice, čeprav sem sama zelo vesela, da se moj delavnik začne ob ponedeljkih in konča ob petkih. Tudi ta del preizkušanja me je zelo utrudil, saj sem šla kar v tri različne trgovine, a res sem bila vesela, ker sem na koncu le našla tisto pravo vzmetnico ki se mi je popolnoma prilegala.

Sedaj sem morale še počakati, da mi jo bodo dostavili na dom.…

Izola restavracije

Izola restavracije in dobra pica

Kako dobra je lahko pica ve vsakdo, ki je že kdaj okusil dobro pico. Sama ne poznam Izola restavracije, zato sem za nasvet prosila prijateljico, ki Izolo zelo dobro pozna. Bila sem namreč na izletu in seveda sem vedela, da bom šla tudi jest. Tisti dan sem si res želela dobre pice. Upala sem, da v Izoli obstaja restavracija, kjer bi lahko jedla dobro pico. No, po drugi strani sem se sprijaznila že s tem, da bom sploh lahko jedla pico. Ko sem poklicala prijateljico in jo vprašala, če imajo Izola restavracije dobre pice, mi je povedala, da pozna eno restavracijo, kamor ona hodi na pico in je fantastična. Da je ona rekla, da je pica dobra, potem je že morala biti, ker ona se na prehrano precej dobro tudi pozna. Govorila mi je, da imajo posebno testo in da bo pica sigurno všeč tudi meni. 

Izola restavracije in dobra pica

Povedala mi je naslov in me opozorila naj prej pokličem, ker imajo lahko vse zasedeno. To sem tudi naredila. Ko sem prišla v to restavracijo sem bila šokirana, ker je bila polna. Nisem pričakovala sredi tedna polne Izola restavracije. Ko sem se vsedla, sem malo pogledala po sosednjih mizah, kakšna je ta pica in res je izgledala dobro. Potem pa sem morala izbrati svojo pico. Ker res nisem vedela, katera je dobra, sem za nasvet vprašala natakarja. Bil je zelo prijazen in mi priporočal določeno pico. 

Komaj sem čakala na pico, ker sem bila pošteno lačna. Moja pica je bila fantastična, polna okusov, testo pa je bilo mehko. Že dolgo nisem jedla tako dobre pice. Sedaj dobro vem, kam bom na obali hodila na pico. To je najboljša pica kar sem jih jedla. Spoznala sem, da so Izola restavracije dobre, le pravo moraš najti za svoj okus. Jaz sem jo našla in pica bo vedno na mojem krožniku, ko bom v Izoli. …

Rekuperacija

Rekuperacija je pri farmah zelo pogosto beseda

Rekuperacija je beseda, ki jo poslušam dobesedno že od malih nog. Odkar poznam svojega dedka, je on imel res veliko farmo doma. Imel je zelo veliko živali naravno, zato je nekako potreboval tudi zelo velik hlev, kjer so te živali lahko bile. Že od malih nog je bila zelo pogosta beseda od njega rekuperacija. Jaz sem vedno poslušala o teh stvareh, saj sem zelo rada hodila naokoli z dedkom. Dedek me je vedno peljal okoli farme in zraven je bil tudi moj oče. Moj oče in dedek sta se tako velikokrat pogovarjala ravno o tej besedi rekuperacija.

Nekaj let kasneje sem tudi očeta vprašala, kaj točno rekuperacija pomeni in kako deluje. Oče mi je vse zelo lepo razložil in tako mi je vse postalo kristalno jasno in tako je sprehod z dedkom postal tudi malce bolj poučen. Končno sem vedela, o čem se pogovarja z mojim očetom in končno sem se lahko kaj tudi naučila. Prej sem vedno samo poslušala, kaj rekuperacija lahko doprinese farmi. Sedaj pa točno vem, za kaj se gre in lahko. Bo malo bolj konkretno tudi kaj pripomnim. Ko sem prvič dala svoj prvi nasvet mojemu dedku, je dedek res z debelimi očmi pogledal proti meni. Ni moral verjeti, da so te besede sploh prišle iz mojih ust in dejansko je začel razmišljati o mojem predlogu. Rekel je da je moja ideja res dobra in da bo o tem še malce razmislil, preden se dokončno odloči. Dedek je bil v tistem momentu res zelo ponosen name. Tudi jaz sem bila zelo ponosna nase, saj sem se že pri mladih letih zelo veliko naučil. Rekuperacija je definitivno bil prvi korak pri mojem učenju, definitivno pa me čaka še veliko več. Stvari se za naučiti. Dedek mi je že od vedno pripravljen pomagati pri samem razumevanju stvari in zato sem tudi večno hvaležna.

Rekuperacija je pri farmah zelo pogosto beseda…

Varstvo otrok

Varstvo otrok ni tako enostavno kot se zdi

Ko sem se prvič srečal z odgovornostjo, da sem moral opravljati varstvo otrok, sem si mislil, da je to delo precej enostavno, saj otroci niso tako zahtevni, ter je za njih enostavno poskrbeti. Hitro po tej moji prvi izkušnji, pa sem lahko videl, da se bom moral naučiti in navaditi še kar nekaj reči, če se bom želel s tem pogosteje ukvarjati.

Takoj sem lahko namreč videl, da otroci vedno ne poslušajo, ter jih je kdaj potrebno umiriti ali pa jim preusmeriti pozornost, tako da jih imam lahko pod nadzorom. Zato pa sem moral pred naslednjo izkušnjo, ki nas je čakala, malo bolje organizirati različne aktivnosti, s katerimi bi dobil njihovo pozornost, ter bi jih nekako lahko imel pod kontrolo. 

Zato pa sem s seboj na varstvo otrok vzel različne igre, ki so se mi zdele zabavne, ter bi lahko pridobile pozornost otrok. Prav tako pa sem iz izkušenj lahko videl, da ena igra ne bo zadosti, saj rabim kdaj porabiti malo več časa z različnimi igrami. Nato pa sem za čas spanja, tudi vzel kakšne otroške knjige, s katerimi bi jih lahko uspaval, kar pa mi je bilo že takoj na začetku jasno.

Varstvo otrok ni tako enostavno kot se zdi

Nato pa sem za varstvo otrok moral dobiti še nekatere druge izkušnje in veščine, kot so bile na primer priprava primerne hrane, saj so otroci kdaj zvečer tudi lačni, ter jim moram pripraviti hrano, katera pa ne bo preveč težko prebavna, saj potem ne bodo dobro spali, ter se bojo zbujali.

Glavna stvar, ki pa sem jo pri temu odkril, pa je bila ta, da je prilagodljivost v okvirju takšnega dela ključna. Delo namreč ne poteka vedno po načrtu, ter moram zato svoj plan hitro prirediti, oziroma popraviti, tako da lahko varstvo poteka čim bolj tekoče in brez zapletov. Z časom pa sem vseeno lahko vse to obvladal, ter mi je to delo šlo zelo dobro. …

Kolonoskopija samoplačniško

Na poseg kolonoskopija samoplačniško je potrebno pridet tešč

Pa je tudi najboljšega prijatelja doletela številka petdeset, dobro leto za nami je tudi on prikorakal do abrahama. Leto dni smo poslušali njegovo zbadanje na naš račun, zdaj pa je tudi sam vse to občutil na svoji koži.

Na poseg kolonoskopija samoplačniško je potrebno pridet tešč

Prijetna zabava ob njegovem rojstnem dnevu je za nami, prijatelj si še nekaj dni ni prišel k sebi od zabavanja, še dobro, da si vse skupaj splaniral in v službi vzel kar cel teden dopusta, za rehabilitacijo, kot sam pravi. Nekega dne ves prestrašen priteče do moje službe, z neko belo kuverto v roki in mi jo pomoli pod nos. Nasmejim se na ves glas, nič takega, mu pojasnim, to je program za zgodnjo odkrivanje in preprečevanja raka na debelem črevesu. Kar lepo napolni tiste dve ampule in jih pošlji v laboratorij. Sam bog ve, kaj se mu je takrat pletlo po glavi. Pa se situacija ponovi, je domov dobil izvide, da so v njegovih vzorcih blata našli sledove krvi, zato nas je javi pri svojem zdravniku, da dobi napotnico za kolonoskopija samoplačniško. Ves bled je bil v obraz, kaj zdaj to pomeni.

Kaj sploh je kolonoskopija samoplačniško. Tokrat da nisem mogel odpraviti v petih minutah in se dogovoriva za popoldansko kavo po službi. V bližnjem lokalu me je že nestrpno čakal. Daj povej zdaj, kaj jeto kolonoskopija samoplačniško, je privrelo iz njega, kar brez pozdrava. Nič takega, lepo k svojemu zdravniku greš, dobiš napotnico in se naročiš. Najbolje je kar na kolonoskopija samoplačniško, boš hitreje na vrsti. Potem boš domov dobil napotke, kako se pripraviti na poseg, v bistvu ti bo zdravnik v debelo črevo skozi zadnjo luknjo potisnil tanko cev s kamero na koncu, da te pregleda od znotraj, to je kolonoskopija samoplačniško, tam na mizi boš skrčen ležala približno pol ure, da zdravnik opravi svoje.

Potem pa domov. In stvar je zaključena, počakaš samo še na rezultate.…

Obrezovanje dreves na višini

Sosedje in obrezovanje dreves na višini

Odnosi med sosedi so zelo pomembni in treba se je zanje potruditi. Mi smo se trudili dlje časa, vendar sosedje niso bili ravno prijazni. Tako smo s časoma videli, da ne bomo imeli ravno sosede, ki se z njimi družimo. Tako smo se s tem sprijaznili in živeli vsak po svoje. Zgodilo pa se je to, da so vse veje od njihovih dreves segale na naše zemljišče. Ker smo videli, da je njim čisto vseeno, smo vedeli, da se bo potrebno pogovoriti. Kajti njihove veje so delale senco na našo stran in tako naša drevesa niso mogla rasti, tako kot bi želela. 

 

Čakalo nas je obrezovanje dreves na višini

Tako sem stopil do soseda, da bi se v miru pogovoril glede tega, pa ni bilo prijaznega odziva. Tako sem jim povedal za veje in jim dal čas, da obrežejo veje. To se seveda v roku enega meseca ni zgodilo, zato sem bil primoram na njihovih vratih pozvoniti še enkrat. Povedali so mi, da oni tega ne bodo počeli in če želimo naj si porežemo sami, kar nam pač ne paše. Tako nas je v naslednjih dneh čakalo obrezovanje dreves na višini. Moram priznati, da sem se prav veselil, ker sem vedel, da bomo tako rešili naša drevesa. Čez tri dni smo naredili obrezovanje dreves na višini. Obrezovanje je trajalo kar nekaj ur, kajti bilo je precej vej, ki so segale predaleč na našo stran. 

Sosedje in obrezovanje dreves na višini

Sosed ni prišel pogledat, mi pa smo se držali meje. Tako je obrezovanje dreves na višini potekalo mirno brez zapletov. Seveda je bilo potrebno to narediti, sedaj bomo lahko naša drevesa rasla, kot si želijo. Sedaj jih ne bodo ovirale sosedove  veje. Včasih je rešitev tudi tako, da raje narediš sosedovo delo, samo da so stvari urejene tako kot morajo biti. Prav lepo je bilo videti, ko smo vse porezali. …

Jordan 10

Skrb za Jordan 10 me je prevzela

Imam prijatelja, ki zelo rad da na svoje čevlje. Včasih se mi zdi, da je še hujši kot ženska, saj pri moških tega res nisem vajena, da je toliko zahteven glede svoje obutve. Tako večinoma nosi Air Jordan 10 Retro in res se ne spomnim, če sem ga kdaj še videla v kakšnih drugih čevljih. Tako sem ga zalotila, da ponovno gleda nov model za Jordan 10.

Res ga nisem razumela a očitno ima vsak svoje veselje. Tako je zelo rad spremljal nove modele vseh Air Jordank, še posebej pa Jordan 10. tokrat pa zgleda je prišel nekje nov model ven, ki je manj vpadljiv, in pretežno v črno sivi barvni kombinaciji. Priznam, da so tej čevlji bili tudi meni všeč, saj niso tako izstopali, kot originalni z svojim črno-belim kontrastom. Morem reči, da pa je on svoje čevlje res lepo čuval, saj je vedno izgledalo, kot da ima čisto nove čevlje. Tako smo ili en dan skupaj zunaj, ko se spomnim, da je po nesreči z njimi stopil v blato. Res se je močno razjezil zaradi nastale situacije, a naslednjič ko sem ga videla s temi čevlji so bili že kot novi. Tako mi je zaupal, da jih nosi enemu fantu, ki čisti čevlje, in s takšnimi supergami res zna delat. Tole mi je res dalo odgovor na vse, saj včasih res nisem mogla verjet, kako je lahko imel stare bele Jordan 10, še vedno popolnoma bele, saj se že sama poznam, kako hitro umažem bele teniske, za kar pa se jih izogibam.

Skrb za Jordan 10 me je prevzela

Tako sem od tega prijatelja pravzaprav dobila kar nekaj nasvetov, kako skrbeti za svoje superge in njihov videz, za kar pa sem na koncu ugotovila, da je pravzaprav res zelo skrben in ima rad red in čistočo tudi na supergah in da v resnici če jih toliko čuva, niti ne zapravi toliko denarja, saj se kvalitetna obdrži za kar lep čas.…

Gradbišče

Z dedkom sva se s kolesom peljala mimo gradbišča

Z dedkom sva se s kolesom peljala mimo gradbišča, kjer so trenutno potekala obsežna dela za izgradnjo nove stanovanjske soseske. Gradbišče je bilo dobro zavarovano, okoli njega pa so bile postavljene visoke ograje in opozorilni znaki, ki so mimoidoče opozarjali na nevarnost. Delavci v zaščitnih oblačilih so pridno opravljali svoje naloge – nekateri so vodili težko mehanizacijo, kot sta bager in dvigalo, medtem ko so drugi polagali temelje za nove zgradbe. Zvoki gradbenih strojev in kladivanja betona so odmevali po okolici ter ustvarjali živahen delovni utrip na tem območju. Poleg tega sem opazil tudi nekaj strokovnjakov, ki so skrbno nadzorovali napredek del ter preverjali kakovost uporabljenih materialov. Dedek mi je razložil pomen teh postopkov in zakaj je varnost na gradbišču tako pomembna – ne le za delavce, ampak tudi za bodoče prebivalce novih stanovanjskih objektov.

Z dedkom sva se s kolesom peljala mimo gradbišča

Zanimivo mi je bilo spremljati sinhronizirano delo različnih ekip in kako vsak posameznik prispeva svoj delež k skupnemu cilju. Ko sva se vozila dalje, sem premišljeval o tem, koliko načrtovanja in organizacije zahteva tako velik projekt ter kako pomembno je usklajevanje vseh aktivnosti na gradbišču. Vsaka faza mora biti natančno izvedena v skladu s predpisanimi standardi in časovnimi roki, da bi zagotovili varnost ter kvaliteto končnega izdelka. Medtem ko sva nadaljevala pot mimo ostalih mestnih zanimivosti, sem se še vedno vračal k mislim o gradbišču; ta prizor mi je dal novo perspektivo o pomenu tovrstnih projektov za razvoj urbanega okolja. Občudoval sem vztrajnost in strokovno znanje vseh vpletenih pri oblikovanju prihodnosti našega mesta. Takoj ko sva prispela domov, sem čutil potrebo po raziskovanju več informacij o procesu gradnje takšnih kompleksnih struktur ter o vlogi različnih strokovnjakov pri uspešni realizaciji projekta. Ta izkušnja mi ni samo razširila obzorij glede področja arhitekture in gradenj ampak me tudi spodbudila k razmišljanju o lastni poklicni poti v tej smeri. V zaključku najinega popotovanja tistega dne skozi mesto sem ugotovil koliko truda in predanosti zahteva vsaka stopnja razvoja od prvotnega načrta do končne izvedbe objekta – vse to pa se začne prav na enem ključnem mestu: na sami lokaciji – tam kjer stoji aktivno gradbišče.

Opazovanje gradbišča mi je dalo novo spoštovanje do vseh vpletenih pri ustvarjanju novega življenja za prihodnje prebivalce. Vsak delavec, od inženirjev do zidarjev, prispeva k temu zapletenemu procesu s svojim znanjem in spretnostmi. Medtem ko sem razmišljal o tem, kako pomembna je vsaka posamezna faza gradnje, sem začutil globoko spoštovanje do njihove vztrajnosti in natančnosti. Ta izkušnja me je navdihnila k raziskovanju več o arhitekturi in gradbeništvu ter premisleku o morebitni karieri v tej dinamični panogi. Kdo ve? Morda bom nekega dne tudi sam stal na takem gradbišču kot del ekipe, ki oblikuje prihodnost našega mesta.…