Električni pastir je bil odličen za varovanje živine

Na naši kmetiji se že vrsto let med drugim ukvarjamo tudi z vzrejo ovc. Pri temu pa se že leta srečujemo z izzivi, kako čredo čim bolj zavarovati. Na začetku pa smo za to uporabljali navadne klasične žične ograje, ali pa kakšne lesene. Uporabili smo pač tisto, kar smo imeli pri roki. S temi pa je bilo vedno nekaj narobe. Ovce so vedno našle način, kako najti pot ven. Prav tako pa so not vdirale srne in pa lisice, katere pa so se ponoči pritihotapile do mladičev. Zaradi tega pa smo se odločili, da bo potrebno čredo bolje zavarovati, ter poiskati kakšno bolj praktično in varno ograjo.

Električni pastir je bil odličen za varovanje živine

Zato pa smo se malo usedli skupaj za mizo in se pogovorili o tem problemu. Tedaj pa sem predlagal, da bi kupili električni pastir. Na ta način bi se zagotovo rešili teh težav, s katerimi smo se do sedaj srečevali. Ovce ne bi več poskušale pobegniti, saj bi jih ta električni pastir malo stresel, ter bi se zato ustrašile. Podobno pa bi veljalo za vso divjad, ki bi poskušala priti v pašnik.

Pri temu pa se je pojavilo vprašanje, če bi to poškodovalo našo živino. Zato pa smo se obrnili na znance, ki so tudi imeli doma kmetijo in tovrstno ograjo. Pri njih pa smo lahko dobili informacijo, koliko napetosti mora biti na pastirju, da deluje tako kot mora, vendar ne poškoduje živine. Že zelo majhne napetosti so zadosti, da se živina ustraši, ter se pastirja izogiba.

Tako pa smo tedaj imeli res vse potrebne informacije in smo opravili ta nakup. Že takoj pa nas je navdušilo to, kako enostaven je bil električni pastir za postavitev. Po temu pa smo tisto leto tudi videli, da nismo imeli nobene težave, kjer bi živina pobegnila, ali pa bi se na pašniku znašla kakšna divjad. Zato pa je bila to res odlična izbira za zagraditev našega pašnika in za varnost črede. …

Dedek za skladiščenje izbral svojo garažo

Naš dedek je bil vse svoje življenje strasten vrtnar. Leta so tekla in kolena so mu vedno manj dopuščala sklanjanje in kopanje po vrtu. Nekega dne, medtem ko je brskal po spletu, je naletel na članek o gojenju šampinjonov. Pomisli je, da bi to bilo lahko nekaj zame in se lotil raziskovanja.

V zimskem času je pridno prebiral knjige, gledal videoposnetke in obiskal bližnjega gobarja, ki mu je zaupal nekaj skrivnosti uspešnega gojenja. Ko je prišla pomlad je bil pripravljen. Ko je kupil vse potrebno za gojenje se je ozrl po svojem domu, da bi našel primerno mesto za skladiščenje in gojenje. Klet je bila premajhna, drvarnica prehladna, ostala je samo še garaža. Garaža je bila še vedno polna starega orodja, zarjavelih koles in škatel z neznano vsebino. Lotil se je pospravljanja. Po nekaj dneh dela je bila garaža čista in pripravljena na skladiščenje, na novo poglavje v njegovem življenju. Postavil je police, nanje razporedil vreče s substratom ter skrbno nadziral temperaturo in vlago. Vsak dan je hodil preverjati napredek in z vsakim novim belim klobučkom, ki se je pojavil, je bil vedno bolj vesel. Kako dobro, da je za skladiščenje in gojenje izbral garažo, zdela se ja pravi prostor. Ko je prišel čas pobiranja prvega pridelka, ni mogel verjeti svojim očem, gobe so bile ravno prav velike, snežno bele in dišeče. Takoj je poklical babico, da mu pomaga. Pripravila si bosta slastno kosilo. Na maslu sta prepražila prve šampinjone in juha, ki sta jo skuhala je imela božanski okus.

Po vasi so se hitro razširile govorice o gobah in njegovo skladiščenje je bilo odkrito. Sosedje, sorodniki in celo trgovina v vasi so začeli spraševati ali bi jih prodajal. Dedek ja kar nekaj časa okleval, na koncu pa se vendarle odločil. Zakaj pa ne, je pomislil. Uredil si je manjši kotiček v garaži, kjer je skrbno shranjeval gobe pripravljene za prodajo. Kaj hitro se ga je prijel vzdevek gobarski dedek.

Dedek za skladiščenje izbral svojo garažo

Gospodarsko pravo: V poslu včasih ni prostora za improvizacijo

Gospodarsko pravo je tisto pravo, ki pride v igro, ko se gre za ‘biznis’. Če si kdaj razmišljal o tem, da bi odprl svoje podjetje, začel z s.p. ali pa kar d.o.o., potem boš slej kot prej naletel nanj. Gre za pravila, ki določajo, kako podjetja delujejo, kakšne obveznosti imajo in kaj se sme ali ne sme v poslovnem svetu.

Najbolj osnovna stvar je že sam začetek. Kako sploh registriraš podjetje? Odločiti se moraš, kakšno obliko podjetja boš imel, ker vsaka prinaša svoje pluse in minuse. S.p. je bolj fleksibilen, a si odgovoren z vsem svojim premoženjem. D.o.o. te bolj zaščiti, ampak ima nekaj več papirologije in začetnega kapitala.

Potem so tu pogodbe. Če posluješ s strankami ali drugimi podjetji, moraš imeti stvari črno na belem, da se kasneje ne znajdeš v kakšni neprijetni situaciji. Kaj pa če nekdo ne plača računa? Kako se rešiš slabega partnerstva? Vse to pokriva gospodarsko pravo. Pogodbe so ključne, da ne ostaneš brez denarja ali se ujameš v neko slabo poslovno odločitev.

Poleg tega mora vsak podjetnik vedeti vsaj osnove glede davkov, dovoljenj, registracij in seveda tudi glede morebitnih kazni, če se kaj zalomi. In vse to pokriva gospodarsko pravo. Ja, inšpektorji ne spijo. Če se recimo ne držiš predpisov glede zaposlovanja ali ne plačuješ davkov, si lahko hitro na udaru. Zato je fino, da poznaš vsaj osnovna pravila.

Gospodarsko pravo: V poslu včasih ni prostora za improvizacijo

Seveda gospodarsko pravo ni samo nekaj, kar ti postavlja omejitve, ampak ti lahko tudi pomaga. Če veš, kako pravilno zaščititi svojo blagovno znamko, kako postaviti dobre pogoje poslovanja ali pa kako pametno sklepati pogodbe, potem si že na dobri poti do uspeha. Po domače, bolj kot poznaš pravila, manj možnosti je, da te kdo zafrkne ali da te udari kakšna nepredvidena situacija. V poslu včasih ni prostora za improvizacijo, zato je bolje biti pripravljen in vedeti, kako se lahko zaščitiš, če bi to bilo potrebno.…

Na sejmu tudi garažna vrata, kakršne imamo mi doma

Z možem sva hodila po sejmu Dom in prišla do razstavišča, kjer so ponujali garažna vrata v različnih modelih. Ko sem bolje pogledala, sem videla, da je na sejmu tudi predstavnik blagovne znamke garažnih vrat, ki jih imamo tudi mi doma. naša garažna vrata so že stara kar nekaj let in še vedno so aktualna na trgu. mi smo jih morali res enkrat malo servisirati zaradi koleščkov, za katere pa smo ugotovili, da so potrošni material in tudi niso predstavljala večjega dodatnega stroška.

Potrebno je bilo očistiti tudi vodila in jih malo namazati. Ustavila sva se na njihovi stojnici in jih pozdravila, povedala sva, da imamo tudi mi doma njihova garažna vrata in da smo z njimi zelo zadovoljni. Vprašali smo, kakšne so kaj novosti in , ko smo povedali, da so ta vrata že stara več deset let, se je kar začudil. Mi imamo sekcijska dvižna vrata z belimi paneli. Novosti sedaj potekajo v panelih, v njihovih materialih in barvah. Sedaj imajo več vrst panelov na izbiro, nekateri so tudi taki, da imajo izolacije. Priporočili so nam, če menjamo panele za novejše, da nam dajo sejemski popust. Z možem se za enkrat nisva odločila za to menjavo. Do sedaj sva zadovoljna, če pa bo prišlo do sprememb, se bova pa že oglasila. Vzela sva samo njihovo vizitko in se pozdravila. Zraven njih je bilo še kar nekaj drugih predstavnikov, ki so predstavljali garažna vrata sicer so imeli popolnoma drugačna vrata. Tudi te sva si ogledala. Ta so bila vrata na rolo. Tudi zelo zanimiva, predvsem zaradi tega, ker niso zavzemala dosti notranjega prostora pod strop.

Na sejmu tudi garažna vrata, kakršne imamo mi doma

Rolo kaseta se montira na zunanji zid nad odprtino za vrata. Tudi zelo zanimiva, vendar za nas niti ne funkcionalna, ker so kljub vsemu paneli lahko bolj izolacijski. Ponudba vseh zastopnikov in proizvajalcev vrat je ila kar zadostna.…

Nadstreški za avto so logična izbira

Ko sem kupil avto, sem si obljubil, da ga bom redno vzdrževal in pazil nanj. Pranje vsak teden, vožnja brez praskanja platišč ob robnik in seveda, parkiranje v garaži. No, realnost je bila malce drugačna.

Garaža se je v manj kot letu dni spremenila v skladišče za vse: orodje, smuči, kolesa, škatle z “nujnimi” stvarmi, ki jih že tri leta nisem niti odprl. Avto je ostal zunaj, izpostavljen dežju, snegu in soncu. Po prvem poletju, ko je volan postal prevroč za normalno vožnjo, in po prvi zimi, ko sem vsako jutro čistil led z vetrobranskega stekla, sem se odločil, da rabim rešitev.

Nadstreški za avto so logična izbira

Nadstreški za avto so se zdeli logična izbira. Garaža očitno ne bo kmalu spet prostor za parkiranje, nadstrešek pa bi poskrbel, da bo avto vsaj malo bolj zaščiten. Najprej sem moral ugotoviti, kakšne možnosti sploh obstajajo. Leseni nadstreški za avto so bili videti super, ampak ko sem slišal, koliko vzdrževanja zahtevajo, sem začel gledati naprej. Aluminijasti in jekleni nadstreški za avto so se zdeli bolj praktični. Nič barvanja, nič skrbi, da bo čez nekaj let začel rjaveti. Poleg tega jih je mogoče dobiti v različnih velikostih in dizajnih, tako da ne izpadejo kot tujek pred hišo.

Po premisleku sem se odločil za aluminijast model, ki je bil hitro montiran in ni potreboval nobenega posebnega vzdrževanja. In iskreno? Odkar ga imam, se sprašujem, zakaj tega nisem uredil že prej. Poleti avto ni več razbeljen, pozimi ni treba čistiti snega in ledu, pa še zaščiten je pred točo.

Nadstreški za avto so ena tistih investicij, ki se res izplačajo.  Če si tako kot jaz in se garaža pri tebi uporablja za vse, razen za parkiranje, potem je to edina logična rešitev. Zdaj imamo doma nadstrešek že drugo sezono in lahko rečem, da sem z njim še vedno zadovoljen kot prvi dan in ga z veseljem priporočam tudi prijateljem.…

Računalnik mi je padel na tla in potrebovala sem računalniški servis

Tako zelo sem bila vesela, ko sem imela novi prenosni računalnik, ker mi stari ni več ustrezal. Ker moje delo poteka tudi od doma, sem se odločila, da si bom naredila prav delovno sobo, da bom lahko v miru delala svoje službene stvari. Vse je šlo po planih, dokler nisem vzela v roke svojega novega računalnika, da ga prestavim in mi je zdrsnil iz rok. Ja, padel je na tla. Kako sem upala, da se ni nič zgodilo in da ga bom lahko prižgala. Pa na žalost ni bilo tako. Na žalost se moj računalnik ni več prižgal, jaz pa sem ravno imela plane, da bom ta teden naredila vse potrebno. Nič drugega mi ni preostalo, kot da kličem računalniški servis, če lahko prinesem svoj računalnik. 

Naslednji dan sem nesla svoj prenosnik in naprej doma delala na starem računalniku. Še dobro, da ga nisem prodala, ker sem imela kupca zanj. Tako sem imela doma saj stari prenosnik, da sem lahko naredila nujne stvari. Očitala sem si, kako sem bila lahko tako nerodna. Vsak dan sem čakala, da me računalniški servis pokliče in da mi povedo, da je prenosnik popravljen. Seveda sem si želela slišati tudi, da ni bilo nič tako zelo narobe. Po nekaj dnevih sem dobila klic, da lahko pridem po prenosnik. Ker so mi že prej povedali, da bo trajalo dlje, če je napaka težja, sem sklepala, da je napaka bila majhna. Bila je majhna in težavo so rešili takoj. 

Sedaj bom bolj pazljiva in ne bom več imela več stvari v roki, ko bom držala prenosnik. Morala sem ga samo prinesti v delovno sobo in položiti na mizo. Tako in tako ga ne bom več prestavljala, ker bom delala na njemu samo iz delovne sobe. To je bila moja šola. Morala sem plačati za računalniški servis, ker sem bila kriva sama. Sedaj pa bom bolj pozorna na to, ko bom premikala svoj računalnik, še dobro, da je računalniški servis tako hitro poklical. 

Ideja potiskane majice z napisi so se odlično obnesle za dodelitev vlog

Ideja potiskane majice z napisi so se odlično obnesle za dodelitev vlog

Za letošnji rojstni dan sem si zaželela pravo praznovanje. Zamislila sem si, da bi lahko najela en prostor kjer bi lahko skupaj nekaj pojedli in popili.

Da bi si sam dogodek naredila malce bolj zabaven sem si omislila tudi photobooth, kjer bi se lahko vsi fotografirali, hkrati pa tudi, se lahko fotografirajo tudi sami, saj ta omogoča tudi tisk fotografij, ki pa so danes zaradi digitalne dobe zelo redke. Prav tako pa sem v žlahti po sreči imela tudi animatorja, katerega sem prosila, če bi lahko mi malce pomagal pri animiranju moje rojstnodnevne zabave.

Ker sem si želela imeti zabavo samo z najbližjimi, ki nas je že tako ogromno, sem potrebovala neke zunanje, ki bi poskrbeli za hrano in pijačo. Ker sem imela bolj v milih prijatelje in bližnje znance, sem pomislila, da bi jim priskrbela tudi uniformo, saj bi se tako lahko izognila, da bi glede pijače in nove runde gnjavili nonstop mene. Tako sem si omislila majice, na katerih je pisalo »hitra postrežba« za tiste punce, ki bosta delali v šanku in skrbeli za pijačo, in pa majice za fante, na katerih pa je pisalo »hitra dostava« ki so pomagali puncam pri dostavljanju in nošenju hrane. Mislim, da je bila to odlična pogruntavščina, saj sem na samem dogodku imela vse pod kontrolo, in tudi povabljenci so vedeli na koga se morejo obrniti. Seveda nisem mogla iz svoje kože in sem na vsake toliko časa malce vrgla uč in šla malo po mizah, če vse štima. Opazila sem tudi, da so tudi gostje brez težav našli prave punce, ki so bile zadolžene za pijačo.

Zato sem bila zelo vesela, da sem v sam dogodek vključila tudi majice z napisi, saj sem do sedaj imela vedno problem, na teh večjih zabavah, ko so ljudje se kar pomešali, in so na koncu gostje celi dan samo stregli, namesto da bi se tudi oni zabavali.…

Bila je kriva vzmetnica, da sem bila tako nespečna

Bila je kriva vzmetnica, da sem bila tako nespečna

Sodelavka mi je rekla, da sem zadnje čase nekoliko razdražena in da če je kaj narobe. Prav tako je opazila moje ogromne podočnjake, ki sem si jih nekaj časa trudila zakrivati, dokler, me pač ni postalo vseeno še za tole malenkost, saj mi je postala že toliko vsakdanja in izrazita, da mi tudi puder ni mogel kaj več pomagati.

Tako sem ji priznala, da se res ne spomnim, kdaj sem se nazadnje naspala, saj nikakor se ne morem naspat. Da ko pridem iz službe, me zmanjka na kavču, čez noč pa se neprestano prevračam in prestavljam, saj sumim, da je kriva stara vzmetnica. Tako mi postavila preprosto vprašanje, ki me je kar pretreslo, saj sem se v istem hipu, tudi sama vprašala in si zastavila isto vprašanje. Vprašanje se je glasilo: »Zakaj ne greš kupit nove, saj je vzmetnica?« No, seveda sem bila toliko utrujena, da sem si vedno želela iti čimprej domov in sem bila toliko utrujena da mi ni bilo ravno za razmišljat, kaj vse v življenju bi si še mogla spremenit, a vendar, sem se odločila, da bom vseeno za vikend, se probala kolikor toliko naspati in morda bi lahko res šla po novo vzmetnico.

Za nakup nove vzmetnice pa moreš bit naspan. Vsaj tako pravijo. Saj ko je telo spočito, lahko najboljše presodi, katera vzmetnica je idealna za tvoje telo. Zato sem bila po tihem zelo hvaležna delavcem, ki so delali ob sobotah, da sem lahko šla probavat vzmetnice, čeprav sem sama zelo vesela, da se moj delavnik začne ob ponedeljkih in konča ob petkih. Tudi ta del preizkušanja me je zelo utrudil, saj sem šla kar v tri različne trgovine, a res sem bila vesela, ker sem na koncu le našla tisto pravo vzmetnico ki se mi je popolnoma prilegala.

Sedaj sem morale še počakati, da mi jo bodo dostavili na dom.…

Izola restavracije in dobra pica

Kako dobra je lahko pica ve vsakdo, ki je že kdaj okusil dobro pico. Sama ne poznam Izola restavracije, zato sem za nasvet prosila prijateljico, ki Izolo zelo dobro pozna. Bila sem namreč na izletu in seveda sem vedela, da bom šla tudi jest. Tisti dan sem si res želela dobre pice. Upala sem, da v Izoli obstaja restavracija, kjer bi lahko jedla dobro pico. No, po drugi strani sem se sprijaznila že s tem, da bom sploh lahko jedla pico. Ko sem poklicala prijateljico in jo vprašala, če imajo Izola restavracije dobre pice, mi je povedala, da pozna eno restavracijo, kamor ona hodi na pico in je fantastična. Da je ona rekla, da je pica dobra, potem je že morala biti, ker ona se na prehrano precej dobro tudi pozna. Govorila mi je, da imajo posebno testo in da bo pica sigurno všeč tudi meni. 

Izola restavracije in dobra pica

Povedala mi je naslov in me opozorila naj prej pokličem, ker imajo lahko vse zasedeno. To sem tudi naredila. Ko sem prišla v to restavracijo sem bila šokirana, ker je bila polna. Nisem pričakovala sredi tedna polne Izola restavracije. Ko sem se vsedla, sem malo pogledala po sosednjih mizah, kakšna je ta pica in res je izgledala dobro. Potem pa sem morala izbrati svojo pico. Ker res nisem vedela, katera je dobra, sem za nasvet vprašala natakarja. Bil je zelo prijazen in mi priporočal določeno pico. 

Komaj sem čakala na pico, ker sem bila pošteno lačna. Moja pica je bila fantastična, polna okusov, testo pa je bilo mehko. Že dolgo nisem jedla tako dobre pice. Sedaj dobro vem, kam bom na obali hodila na pico. To je najboljša pica kar sem jih jedla. Spoznala sem, da so Izola restavracije dobre, le pravo moraš najti za svoj okus. Jaz sem jo našla in pica bo vedno na mojem krožniku, ko bom v Izoli. …

Rekuperacija je pri farmah zelo pogosto beseda

Rekuperacija je beseda, ki jo poslušam dobesedno že od malih nog. Odkar poznam svojega dedka, je on imel res veliko farmo doma. Imel je zelo veliko živali naravno, zato je nekako potreboval tudi zelo velik hlev, kjer so te živali lahko bile. Že od malih nog je bila zelo pogosta beseda od njega rekuperacija. Jaz sem vedno poslušala o teh stvareh, saj sem zelo rada hodila naokoli z dedkom. Dedek me je vedno peljal okoli farme in zraven je bil tudi moj oče. Moj oče in dedek sta se tako velikokrat pogovarjala ravno o tej besedi rekuperacija.

Nekaj let kasneje sem tudi očeta vprašala, kaj točno rekuperacija pomeni in kako deluje. Oče mi je vse zelo lepo razložil in tako mi je vse postalo kristalno jasno in tako je sprehod z dedkom postal tudi malce bolj poučen. Končno sem vedela, o čem se pogovarja z mojim očetom in končno sem se lahko kaj tudi naučila. Prej sem vedno samo poslušala, kaj rekuperacija lahko doprinese farmi. Sedaj pa točno vem, za kaj se gre in lahko. Bo malo bolj konkretno tudi kaj pripomnim. Ko sem prvič dala svoj prvi nasvet mojemu dedku, je dedek res z debelimi očmi pogledal proti meni. Ni moral verjeti, da so te besede sploh prišle iz mojih ust in dejansko je začel razmišljati o mojem predlogu. Rekel je da je moja ideja res dobra in da bo o tem še malce razmislil, preden se dokončno odloči. Dedek je bil v tistem momentu res zelo ponosen name. Tudi jaz sem bila zelo ponosna nase, saj sem se že pri mladih letih zelo veliko naučil. Rekuperacija je definitivno bil prvi korak pri mojem učenju, definitivno pa me čaka še veliko več. Stvari se za naučiti. Dedek mi je že od vedno pripravljen pomagati pri samem razumevanju stvari in zato sem tudi večno hvaležna.

Rekuperacija je pri farmah zelo pogosto beseda