Spomini na piknik z žar ploščo

Mož se večkrat spomni na zgodbo, kako so kot mulci, že malo večji, saj so šli že sami, odšli na morje na Hrvaško. Ati mu je posodil žar, ker so se zmenili, da bodo vsak dan kaj spekli, niso pa vedeli, kaj vse jih bo čakalo v apartmaju.

Prav na smeh mi gre, ko se spomnim tega njihovega pripovedovanja. Bila je skupina petih fantov, ki so prvič šli skupaj na moje. Poleg vse krame, ki so jo vozili s seboj, so imeli tudi žar, tak majhen, za prvo silo, a zadosti veliko, da so si lahko kaj spekli. Ko so prispeli na cilj, so stvari lepo razpakirali in si malo ogledali okolico in apartma. 

Ugotovili so, da je tudi apartma opremljen z žarom, ampak to, kar jih je čakalo, je bilo, saj ne vem, niso znali povedati. Veseli so bili, da so žar prinesli s seboj. Ta žar, ki jih je čakal tam, je bil tako zanemarjen in nagnusen, da se ga po moje že nekaj let ni nihče dotaknil. Smeti so se samo še bolj nabirale na njem in iz leta v leto je bil verjetno videti slabše. Ne vem, kako da lastniki konec sezone niso mogli žar malo očistiti. Če so že videli, da je nekdo pustil zapacanega, pa bi za njimi pač počistili. Taka škoda, da ima apartma žar, ki ga ne uporabljajo in samo propada.

Dečki so se razpakirali in postavili svoj žar na primerno mesto. Nekaj hrane so že prinesli s seboj, saj je vsakemu kaj dobrega za na pot dala mama. Imeli so tudi nekaj mesa in zelenjave za žar, zato so se odločili, da ga kar usposobijo in naredijo kosilo. Tako ali tako, so prišli na morje uživat in se bodo zabavali pozno v noč, zato ni bilo tako pomembno, kdaj bo kosilo in kdaj se bodo šli namočit v prijetno toplo in slano morje. 

Savna pri moji sestri, ki jo uporablja le redko

Včasih bratje in sestre niso tako povezani, kot bi si želeli. Jaz imam to izkušnjo in kar nekaj let sem se boril s tem, da bi bila moja sestra bolj prijazna, a tega žal nisem doživel. Na koncu sem spoznal, da to prihaja vse od tega, da me ne spoštuje, razlog pa je bila prav njena savna, ki ji jo je naredil njen mož. 

Želel sem imeti prijazno sestro, ki jo lahko pokličem ob težavah, a sem spoznal, da moje težave in moje življenje zanjo ni pomembno. Vedno sem moral biti na razpolago samo jaz, ona pa zame nikoli.

Naredil sem črto.

 Ni bilo lahko, ker sem jo imel rad. To pa se je zgodilo, ko je bila savna še čisto nova in me je poklicala, da je to samo njena savna in da je nikoli ne smem uporabiti. Vse lepo in prav, priznam, da me je to prizadelo. Tako sem se odločil, da potegnem črto. Vedela je, kje živim in vedno, ko bo prišla k meni na obisk, bo dobrodošla, jaz pa več k njej ne grem. Vedno sem jaz hodil k njej, vedno sem jaz poslušal njene probleme in jih tudi reševal. Sedaj je čas, da se stvari obrnejo. Lahko bi rekel, da sem duhovno zrasel ali pa da končno vidim realno sliko in si ne mečem več peska v oči.

Tako to pride, ko je potreben samo še en dogodek in je vsega konec, pri nama je očitno to bila savna, pa ne rečem, da bi jaz sploh v savno hodil, samo ne bi rabila povedati na tako podel način, kot da nisem njen brat. 

Sedaj živiva vsak po svoje, nje ni k meni in jaz ne grem k njej. Kriv sem jaz, ker ne hodim k njej. Jaz sem razdrl po njen najino vez, jaz pa se zavedam, da je že dolgo bila ta vez samo enosmerna. Nič mi ni hudo, savna stoji, ona jo uporablja, jaz pa živim naprej, in če želim obiščem moderni wellness, kjer uživam na polno. 

Danes sem si dala preveriti vsa kožna znamenja

Ko tako pomislim nazaj, ne vem, ali so moji stari starši sploh kdaj govorili o svojih kožnih znamenjih, danes pa se vsak vpraša, če so njegova kožna znamenja kaj nevarna in veliko se jih odloči za pregled, tako kot sem se tudi jaz.

Nisem namreč vedela, da večja kožna znamenja še nastajajo in da je to čisto normalno. Namreč videla sem, da sem dobila kar nekaj novih in to mi ni bilo všeč. Ker nisem več tako rosno mlada in ker si kožna znamenja še nikoli nisem preverila, sem se tokrat naročila na pregled.

Vesela sem bila, da sem se tako odločila, kajti preventiva vedno šteje in pregled ni tako drag, da si ga ne bi mogla privoščiti. Že nekaj časa sem odnašala s tem pregledom, sedaj pa je čas, da to končno storim, sem rekla sama sebi, ko sem videla, da imam nova kožna znamenja, saj nikoli ne veš kakšna so, če nisi v tej stroki.

Ta dan se nisem namazala s kremo, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem. Na pregledu, so bila kožna znamenja v redu, zdravniku pa ni bilo všeč, da imam suho kožo, tako mi je začel razlagati, kako pomembno je, da poskrbimo za svojo kožo, da ni tako suha. Izpadlo je, kot da ne skrbim za svojo kožo, če ne bi skrbela, sedaj ne bi bila tukaj, sem si mislila. Potem pa je še dodal, da so kožna znamenja res pomembna, ampak je tudi pomembna vlaga za našo kožo po telesu.

Takoj, ko sem zapustila ordinacijo, sem odšla v lekarno, po najbolj vlažilno kremo, kar se jih da dobiti. Prav nerodno mi je bilo. Ne vem, zakaj je bila moja koža suha, ker se po vsakem tuširanju mažem, očitno nimam prave kreme.

Sedaj bo moja koža navlažena, kožna znamenja, pa so tudi v redu in prav nobeno ni sumljivo.…

Naučila sem si pripravljati zdrave sladice

Obožujem sladko in ne morem brez sladic. Vem, da niso zdrave, a jih imam tako rada. Večkrat sem že poskusila, da jih ne bi več jedla in mi ni uspelo. Vedela sem, da bo lažje, če jih doma enostavno nimam,tako jih nisem imela, a ko sem si zaželela pojesti sladico, sem se usedla v avto in odpeljala v trgovino. Zgodilo se je tudi že tako, da so bile trgovine zaprte, ko sem si jaz zaželela sladice, tako sem se znašla in odpeljala do bencinskega servisa.

Prišel pa je dan, ko sem ugotovila, da ne samo, da sladice niso zdrave, enostavno so mi škodovale, če sem pojedla sladice, se potem nisem dobro počutila. Tako je prišel čas, ko sem morala resno premisliti, da bom morala nehati jesti sladice. Ko sem začela premišljevati, kako bom zdržala brez sladic, sem se spomnila na zdrave sladice. Sicer meni ni težko pripravljati jedi, tako da sem si z veseljem pogledala, kako se pripravljajo zdrave sladice in ugotovila, da kar nekaj sestavim ne poznam. Ta dan sem začela živeti drugače. V trgovini sem si začela kupovati zdrave sestavine in si doma pripravljati zdrave sladice.

Vse bolj sem ugotavljala, da so zdrave sladice še kako dobre. Tako nisem več potrebovala navadnih sladkarij iz trgovine, navadila sem se na zdrave sladice. Večkrat sem si jih odnesla tudi v službo. Ko sem zdrave sladice ponudila sodelavkam, pa so tudi one uživale v njih.…

Delovna obutev v moji službi so bili čevlji z visoko peto

Še danes se spominjam svojega prvega razgovora za delo. Prišla sem kot skromno dekle, sramežljiva. Vendar mi je uspelo. Izmed vseh so izbrali mene. Dobila sem urnik uvajanja in že prvi dan, so mi povedali, da je obvezna določena delovna obutev. Takoj sem vedela, da bodo to pete. In res je bilo tako. Tukaj pa je nastal problem, ker jaz nisem nikoli nosila pet. Ne samo da nisem znala hoditi v njih, morala sem si za prvi delovni dan čevlje s peto kupiti.

Moj prvi delovni dan in delovna obutev v peti je bil najslabši dan, ki ga nisem imela že dolgo. V službo sem še prišla v nizkih čevljih in se tam preobula. Na začetku je ta delovna obutev izpadla lepo, tudi moja hoja je bila elegantna in lepa. Več ur, ko je preteklo, bolj sem imela boleče noge in težek korak. Na koncu so me noge tako pekle, da sem komaj delala. Ko mi je nekdo nekaj rekel, ga niti poslušati nisem mogla več. Tako me je obvezna delovna obutev prav morila. Zaradi nje sem skorajobupala. 

Ko pa je minil cel teden dela, sem se počasi navadila. Vedno bolj samozavestna sem bila in moja nova delovna obutev je že imela nizko peto. Nihče mi ni rekel, kako visoka naj bo peta, tako da sem delala z nižjo peto in me noge niso več pekle. Seveda so se tudi navadile. Včasih sem premišljevala, ali je ta delovna obutev sploh pomembna, ali bi bile lahko obute, kakor bi želele. Verjetno je bila določena delovna obutev ravno zaradi tega, ker so danes popularne superge in bi tako dekleta in ženske v službo prihajale v supergah. Na ta način jih razumem, da je določen kodeks oblačenja in da tukaj ne spadajo zraven superge, zato je bila potrebna elegantna delovna obutev, kar je tudi prav.

Servis mobilnih telefonov sem iskala v času korone

Prav jezna sem bila, ker se mi je telefon pokvaril ravno sedaj, ko so skoraj vse trgovine zaprte. Nisem vedela, kaj naj naredim, vseeno sem preverila, če kateri servis mobilnih telefonov dela in nisem našla nikogar. Ko je za to zvedel moj mož, mi je povedal, da je slišal, da en servis mobilnih telefonov dela po pošti. Sprva ga nisem razumela, potem pa mi je rekel, da naj telefon pošljem po pošti in oni mi ga popravijo.

Kam smo prišli, res sem pošteno jezna na to korono, ker človek danes ne more normalno živeti, sedaj pa mi ne dela telefon in sploh ne vem, ali se da popravit, koliko bo strošek in kako dolgo bom čakala na svoj telefon. Ker nisem imela izbire, sem poklicala servis mobilnih telefonov in se dogovorila kam ga naj pošljem, tako smo bili dogovorjeni, da ko ga dobijo mi javijo in predenj ga začnejo popravljati, mi javijo, kako visok bo strošek. Drugače ni šlo, če sem hotela svoj telefon nazaj, da bo spet normalno delal.

Tisti dan, ko sem ga pošiljala, se nisem prav nič dobro počutila, kakor da ga ne bom dobila več nazaj, pošte so delale normalno, vse bi moralo iti po normalni poti. In tako je tudi bilo. Javili so mi, da so telefon dobili in da strošek ne bo visok, tako sem bila boj mirna. Po dveh dneh, pa sem telefon že dobila nazaj, servis mobilnih telefonov se je res izkazal, telefon mi je popravil v kratkem času, plačala sem položnico in to je bilo to.

Sedaj ne dvomim več v servis mobilnih telefonov, če bom v času korone še potrebovala njihovo pomoč, se bom na njih z veseljem obrnila, ker so res prijazni in delajo tako kot je potrebno. Nikoli pa si ne bi mislila, da bom kdaj potrebovala servis mobilnih telefonov preko pošte.

Pergola pri hiši moje najboljše prijateljice

Bližal se je konec šolskega leta in bilo je res kar veliko učenja. Po navadi se učiva z prijateljico vsaka zase, tokrat pa sva se odločile, da pridem jaz k njej. Njihova hiša je bila res lepa, pergola na terasi je bila čisto nova, pred kratkim so jo montirali, pod njo pa so imeli res lepo urejen prostor. Ker sva prvo sedeli pod njo in nekaj spili, predenj sva se šle učit, je moja prijateljica dala idejo, da pa bi se lahko učile kar tukaj. Res, da je bila pergola kakovostno narejena, sence sva imele dovolj, tako da sem se tudi jaz strinjala z tem, pa še na svežem zraku smo bile. 

Prvič je bila pergola moj prostor za učenje, nikoli si nisem mislila, da se bom učila tako. Ta dan sem res uživala, kajti vsake toliko sva naredile pavzo, kaj dobrega spile, malo poklepetale, pobrskale po telefonu nova sporočila in se spet šle učit. Tako sva se tisti dan naučile res ogromno, učile sva se do večera in pergola nama je tako koristila, da sva se zmenile še za naslednji dan. To so bili nori dnevi učenja, a so se obrestovali. 

Ko je bilo vsega konec, sva se oddahnili in sedaj naju pergola vedno spomni, na najino učenje, tega ne bova nikoli pozabili, če pa bo še kdaj možnost, se bova še z veseljem učile prav pod njo. Kajti ne morem vam povedati, kako je to fajn, ko je človek na zraku, pergola nama je nudila senco, da nama ni bilo vroče, res dober prostor za učenje. 

Včasih, sedaj ko sedim doma v svoji zatemnjeni sobi prav pogrešam najino učenje, sama ninam te možnosti, ker nimamo pergole, tako da bi bila presrečna, če bi tudi mi kdaj imeli kaj takšnega pred hišo, ker je res praktična zadeva ta pergola, nudi ti en dodatni lep, zasenčen prostor pred hišo.

Parkirano Brig plovilo v marini od moje simpatije

Ta dan me je nekaj vleklo, da grem na sprehod po marini. Še sama ni sem vedela zakaj, bilo je res lepo vreme, a še nikoli se nisem šla sprehajat po marini. Ko sem hodila po pomolu sem videla prelepo Brig plovilo in se pri njemu malo ustavila, na kar je prišel ven možakar, bilo mi je kar malo nerodno, ker sem ravno tam stala, tako da sem se hotela umakniti, potem pa videla, da je to moja simpatija iz študijskih let. Nisem mogla verjeti, da ima Brig plovilo in da je res on. On pa je bil presenečen, da po tolikih letih vidi mene.

Oba sva se temu pošteno nasmejala, povabil me je na Brig plovilo in mi skuhal kavico. Malo mi je bilo neprijetno, ker nisem vedela, kakšno življenje živi sedaj in kar pričakovala sem, da bo prišla iz kabine mogoče žena, potem pa, ko mi je povedal, da je že pol leta samski, ker ga je punca zapustila, sem se šele sprostila. Bila sem presenečena, da nima punce, nima otrok. Ko mi je povedal svoje sanje, je rekel, da bo sedaj spet živel na obali in da ima to Brig plovilo, ki mu prinaša srečo in zadovoljstvo. Kako sem bila vesela, da sem ga srečala, seveda nisem mogla mimo tega, da mi je bil vedno lep, kar malo sem bila zaljubljena v njega, a v življenju sva šla vsak svojo pot, sedaj pa naju je usoda ponovno povezala. Klepetala sva tri ure, ker se meni ni kamor mudilo in tudi njemu ne. Ko sem se pripravljala, da zapustim Brig plovilo, pa je rekel, če bi šla eno vožnjo z njim, sedaj ko se je naredil tako lep dan. 

Enkrat v življenju sem ga že zavrnila, usoda je želela, da se spet srečava, zato sem se odločila, da preživim ta dan z njim in Brig plovilo naju je zapeljalo po valovih.

Tečaj za voditelja čolna ni naredit tako enostavno, kot nekateri mislijo

Moja odločitev, da si želim opraviti tečaj za voditelja čolna ni bila nova. Že kar nekaj časa sem si to želel, kajti več znaš, več veljaš. Sem človek, ki se rad uči, rad delim znanje in če dobim možnost, da lahko grem opravit nek tečaj bom to sigurno izkoristil.

To ni bilo moje področje, zelo malo sem vedel o plovbi, zato nisem šel prav sproščeno na tečaj za voditelja čolna, ker nisem vedel, kaj naj pričakujem. Gospod, ki je predaval je bil res super. Predavanje je bilo preprosto in če kaj nisi razumel, ti je še enkrat razložil, tako sem dobil upanje, da bom tečaj za voditelja čolna opravil. Ko se je predavanje končalo, smo imeli dovolj časa, da smo se še učili doma. Vendar sam sem kar hitro naletel na vprašanja, za katera nisem vedel odgovora. Res, da nam je predavatelj rekel, da ga lahko pokličemo, če kaj ne bomo vedeli, a nisem vedel, če se bo dejansko res javil.

Pa se je, odločil sem se, da grem skozi vso snov in da si vse kar ne razumem zapišem in predavatelja pokličem na koncu. Res sem si želel opraviti tečaj za voditelja čolna, zato sem se doma precej učil. Ko sem prišel do konca z snovjo, pa sem ga poklical, da ga vprašam vse, kar nisem razumel. Predavatelj, ki je vodil tečaj za voditelja čolna, se mi je javil in tako sva šla vsa vprašanja skozi. Res prijazen gospod. Takšen bi moral biti čisto vsak tečaj za voditelja čolna, predavatelj razloži vse na preprosti način in ti razlaga tako dolgo, da razumeš. Sedaj sem osvojil znanje in sedaj moram še samo pokazati svoje znanje. Prepričan sem, da mi je tečaj za voditelja čolna, dal dovolj potrebnega znanja, predavatelj pa je za to zaslužen. 

Cena elektrike so pri različnih ponudnikih različne

Moram priznati, da sem naš račun za elektriko poznala tako na približno, nikoli nisem vedela točno koliko nas pride naša mesečna cena elektrike, ker je položnice imel preko moj mož. Tako sva bila dogovorjena že od začetka. On je imel preko mesečne stalne stroške, jaz pa sem imela preko prehrano in kredit. 

No vse se lahko enkrat spremeni in tako sem jaz en mesec morala poravnati tudi najine stalne mesečne stroške, ker je moj mož ostal brez službe. Takrat sem prvič bolj podrobno pregledala čisto vse položnice in pri nekaterih ukrepala, da sem pogledala tudi druge ponudnike, tako je bila na primer cena elektrike pri drugem ponudniku nižja in tako sem se odločila, da zamenjam ponudnika. Prav nobene ovire nisem imela pri tem, edino kar je bilo, mi je bilo žal, da že kdaj prej nisem pregledala položnice in ponudnike primerjala med seboj. 

Moj mož se seveda ni strinjal s tem, da zamenjava ponudnika, ker se mu ni zdelo vredno, meni pa je pomeni vsak prihranjen euro, vsak mesec par eurov manj, se čez leto dni nabere in cena elektrike je različna pri ponudnikih in prav je, da položnice elektrike ne jemljemo samoumevno, kot jo je jemal moj mož, ampak da se cena elektrike pri ponudnikih vsake toliko pregleda, če se nam splača zamenjati ponudnika.

Tako je na koncu bilo dobro, da sem morala plačati položnice, ker sem tako naredila kontrolo, ki je moj mož ne bi nikoli. On je človek stabilnosti, ko nekaj uredi in zadeva teče, potem nima nobene želje po spreminjanju, sama pa sem drugačna, če je cena elektrike drugje ugodnejša me prav nič ne ustavi, da tega ne spremenim, toliko časa pa bom že posvetila, da bom potem imela manjšo položnico. Ljudje bi morali večkrat na leto pregledati različne ponudnike in tako bi videli, kakšna je njihova situacija. Tako kot je bilo pri meni, cena elektrike ni bila več najnižja in sprememba je bila dobrodošla.